Slovenski vozni park ostaja med starejšimi v Evropi in se kljub tehnološkemu napredku ter vedno večji ponudbi novih modelov še naprej stara. Ob koncu leta 2023 je bila povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji približno 11,1 leta. Že leto pozneje, konec leta 2024, se je zvišala na okoli 11,3 leta, kar potrjuje dolgoročno gibanje v smeri počasnejšega obnavljanja voznega parka. Trend staranja voznega parka ni ekskluzivna slovenska posebnost, temveč se s podobnimi izzivi soočajo mnoge države razvite Evrope. V Evropski uniji je povprečna starost avtomobila namreč 12 let.
Vzroki za staranje voznega parka
Razlogov za staranje voznega parka je več, eden ključnih je občutna podražitev novih avtomobilov v zadnjih letih, ki je posledica inflacije, strožjih okoljskih standardov in vse obsežnejše serijske varnostne opreme. Profimedia Svoje doda tudi dejstvo, da so sodobni avtomobili tehnično vzdržljivejši kot nekoč. Mnogi lastniki se zato odločijo, da vozilo obdržijo dlje, še posebej, če redno servisiranje ne prinaša večjih stroškov.
Na ravni Evropske unije je bilo leta 2021 registriranih več kot 310 milijonov avtomobilov, medtem ko je bilo lani prodanih skoraj 13 milijonov novih. Nemčija ostaja na prvem mestu z 16 odstotki celotnega evropskega voznega parka, Slovenija pa je s približno 0,5 odstotka bolj pri repu razpredelnice na 25. mestu. V Sloveniji se povprečna starost vozil v zadnjih 30 letih povečala s 6,8 na 10,9 leta. Delež vozil, starejših od 12 let, se je vsako desetletje povečal za polovico, medtem ko delež mlajših od treh let upada.
Posledice starejšega voznega parka
Starejši vozni park ima tudi manj prijetno plat. Povprečno starejši avtomobili pomenijo manj sodobnih varnostnih sistemov, višje izpuste ter večjo porabo goriva. Okoljski in varnostni standardi se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in so bolj varna. Kazalnik povprečne starosti osebnih avtomobilov ter starostne sestave drugih vozil tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.
V letu 2022 je bil delež registriranih osebnih avtomobilov, starih 12 let in več, v Sloveniji kar 44,1 odstotka, delež vseh registriranih motornih vozil, starih 12 let in več, pa celo 46,1 odstotka. Trend kaže, da se bo vozni park le še staral.
Varnost na cestah
Agencija za varnost prometa (AVP) je v analizi prometne varnosti za leto 2023 ugotovila, da je policija na slovenskih cestah zabeležila skupno 19.780 prometnih nesreč ali šest odstotkov več kot v letu 2022. Nesreč je torej celo nekaj več, kar prispeva tudi vse gostejši promet in z njim posledično večja nervoza za volanom. Nekaj več je bilo tudi prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, vsega skupaj pa je tragično umrlo 82 udeležencev cestnega prometa ali trije manj kot v letu 2022, kar pomeni štiriodstotni padec števila izgubljenih življenj. V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 28 ali sedem več kot v letu 2022, kar predstavlja 33-odstotno rast. Še vedno največ žrtev prometnih nesreč umre na regionalnih cestah in cestah v naseljih.
Po podatkih norveškega centra za raziskave v transportu tveganje za poškodbo na cesti narašča po stopnji 2,3 odstotka na leto starosti avtomobila. Zato si tudi AVP prizadeva za pomlajevanje slovenskega voznega parka, s poudarkom na osebnih vozilih, kar bi se neposredno odražalo tudi v varnosti v prometu. Sodobna vozila namreč ponujajo vse boljšo pasivno in aktivno varnost, mnogi asistenčni sistemi pa so postali že obvezni.
Okoljski vplivi
Intenzivno staranje pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park okolju manj prijazen. Z okoljskega vidika je pomembno, da se stara vozila zamenjajo z novimi, tehnološko naprednejšimi in okolju prijaznejšimi. V Evropski uniji, kjer so trendi staranja podobni, so uvedli zakonodajni okvir, ki določa zgornje mejne vrednosti izpustov. Tako so uvedli standarde euro, ki so v dobrem desetletju močno prispevali k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje. Pomembno je tudi, da se je povečal delež recikliranih in ponovno uporabljenih ter predelanih izrabljenih vozil na 95 odstotkov.
V letu 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 153 električnih vozil. 86 odstotkov teh vozil so bili manj zmogljivi osebni avtomobili. Kljub temu je delež električnih vozil v celotnem voznem parku še vedno zanemarljiv.
Geografske razlike v Sloveniji
Najnižja povprečna starost osebnih avtomobilov je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (10,2 leta), najstarejši vozni park pa so imeli v goriški statistični regiji (12,6 leta). Te razlike kažejo na različne ekonomske in socialne dejavnike, ki vplivajo na obnovo voznega parka v posameznih regijah.
Statistika slovenskega voznega parka
V letu 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 1.412.315 cestnih vozil, od tega okoli 76 odstotkov (1.068.362) osebnih avtomobilov. Število starejših avtomobilov se je v zadnjih letih povečevalo, lani pa so bili osebni avtomobili stari povprečno 9,4 leta. Lani je bilo v Sloveniji registriranih 1.412.315 cestnih vozil, kar je za okoli 1 odstotek ali 15.625 vozil več kot v letu 2013. 96.526 teh vozil je bilo v Sloveniji v letu 2014 registriranih prvič, med temi pa je bila okoli četrtina takih, ki so bila kdaj prej že registrirana v tujini.
Osebnih avtomobilov je bilo lani za okoli 0,2 odstotka ali 1.867 več kot v letu 2011, ko je Statistični urad Slovenije zabeležil zadnje največje število registracij osebnih vozil. Število registriranih osebnih vozil se je tako po dveh letih zniževanja znova povečalo. Drugo leto zapored se je v letu 2014 povečalo tudi število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov; tokrat jih je bilo 54.086. Kljub temu jih je bilo v letu 2014 registriranih za okoli 31 odstotkov manj kot v letu 2008, ko jih je bilo največ v zadnjih desetih letih.
Na vsak novi osebni avtomobil je bilo v letu 2014 registriranih približno 20 starih osebnih avtomobilov, medtem ko je bilo v letu 2008 na vsak novi osebni avtomobil registriranih približno 13 starih. Konec leta 2014 je bilo okoli 26 odstotkov cestnih vozil starih največ 5 let, okoli 37 odstotkov pa jih je bilo starih najmanj 12 let, kar je za skoraj 50 odstotkov več kot v letu 2008.
Pogonska goriva
Okoli 53 odstotkov registriranih avtomobilov, avtobusov in tovornih motornih vozil je v letu 2014 uporabljalo bencin, okoli 47 odstotkov dizelsko gorivo, manj kot 1 odstotek pa preostale vrste goriv (okoli 0,01 odstotka je bilo električnih vozil, okoli 0,7 odstotka jih je uporabljalo utekočinjeni naftni plin, okoli 0,02 odstotka zemeljski plin, za okoli 0,1 odstotka pa je bilo vozil s hibridnim pogonom in drugimi vrstami goriv).
Izzivi mobilnosti in prometne politike
V Sloveniji imamo najvišje stroške za mobilnost v EU in nesorazmerno visoko motorizacijo glede na ekonomske kazalce. Neuravnotežena ali neobstoječa prometna politika, usmerjena v cestni promet, spodbuja motorizacijo in ne ponuja kakovostnih alternativ dostopnosti. To sili vse skupine prebivalstva v nakup in rabo avtomobila, čeprav si mnogi ne morejo privoščiti novih vozil. Neuspešna stanovanjska politika, ki spodbuja suburbanizacijo, dodatno povečuje odvisnost od osebnega avtomobila. Redka gospodinjstva lahko zapolnijo celoten vozni park z novimi vozili, kar je še posebej problematično ob pomanjkanju bivalnih namestitev za študente, ki povečuje delež dnevnih avtomobilskih prevozov na fakultete.
Priporočila za pomlajevanje voznega parka
Kljub temu, da samo starost vozil ne pomeni nujno, da vozila niso brezhibna in varna, saj se njihovo vzdrževanje izboljšuje, obstaja precej korelacije med starostjo avtomobila in njegovo varnostjo. V Evropski uniji so vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni enotne politike. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila ali nadomestilo za menjavo z novim, okolju prijaznejšim vozilom.
Država bi lahko k pomlajevanju voznega parka pripomogla s ciljanimi ukrepi. Trenutne spodbude so sicer namenjene le električnim avtomobilom, medtem ko novi avtomobili iz leta v leto postajajo dražji in manj dostopni. Obvezni tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od leta 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.
Na tehničnih pregledih so sicer po podatkih AMZS najpogostejše napake pri svetlobni opremi, težave z zavornim sistemom, krmilnim mehanizmom, kolesnimi obesami in pnevmatikami. Vozniki imajo za odpravo napak pet dni časa, če to storijo v navedenem roku, jim ni treba plačati ponovnega tehničnega pregleda. Redno servisiranje vozil je temelj varne in varčne vožnje, preventivni servisni posegi pa so namenjeni preprečevanju okvar in zagotavljanju varnosti.
Omenjeni podatki o vozilih Slovenskih železnic
V zadnjem obdobju so se pojavile tudi informacije o nakupu in najemu vozil pri Slovenskih železnicah. Luksuzna vozila višjega cenovnega razreda za člane poslovodstva najemajo tudi mimo javnih naročil preko evidenčnih naročil. Kdo se prevaža z vozilom, za katerega mesečni najem znaša slabih 1.500 evrov, ne razkrivajo, sklicujejo se na varovanje osebnih podatkov. Vodstveni kadri slovenskih železnic se prevažajo z novimi jeklenimi konjički. Preko javnih naročil so septembra objavili razpis za poslovni najem dveh in nakup treh osebnih vozil, decembra, ko septembra niso kupili dveh novih električnih vozil, pa so nato objavili še en razpis. Iz javnih naročil je sicer razvidno, da so septembra najeli rabljeno terensko vozilo višjega cenovnega razreda, za katerega mesečni najem znaša 1.492,89 evra. Avto so najeli za štiri leta, skupna pogodbena vrednost pa znaša 71.658,72 evra brez DDV oziroma 87.423,64 evra z DDV. Pogodbo so sklenili s podjetjem ABmobil. Najeli so tudi novo osebno vozilo v limuzinski izvedbi višjega cenovnega razreda, za katerega mesečni najem znaša 954,93 evra. V okviru tretjega sklopa - nakupa dveh novih električnih vozil niso izbrali nobenega ponudnika, saj so ugotovili, da nista izpolnjevala razpisnih pogojev. V okviru četrtega sklopa - nakupa rabljenega osebnega vozila višjega cenovnega razreda pa so izbrali podjetje ProMobil rent. Skupna vrednost nakupa znaša 29.950 evra z ddv. Komu so namenjena vozila in kdo se (bo) z njimi prevažal, na Slovenskih železnicah ne odgovarjajo. Ta praksa vzbuja vprašanja o transparentnosti in smotrnosti javnih naročil, še posebej v luči splošnega trenda staranja voznega parka in iskanja rešitev za njegovo pomlajevanje.