Narodna in študijska knjižnica (NŠK) v Trstu predstavlja osrednjo ustanovo slovenske skupnosti v Italiji, ki s svojo bogato zgodovino, obsežnim fondom in raznolikimi dejavnostmi skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske kulture, jezika in identitete na Primorskem. Uradno ustanovljena 17. julija 1947, je svoja vrata javnosti odprla leta 1949 in od takrat naprej nepogrešljiva točka na zemljevidu slovenskega življa v Italiji. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine ji je leta 1976 priznala poseben deželni pomen, kar dodatno poudarja njeno ključno vlogo.
Splošna knjižnica z narodnostnim poslanstvom
NŠK deluje kot splošna knjižnica, ki pa opravlja tudi bistveno nalogo zbiranja, popisovanja in hranjenja dokumentarnega gradiva o Slovencih v Italiji. Ta dvojna vloga ji omogoča, da zadovoljuje tako potrebe po splošnem dostopu do literature kot tudi skrb za specifično ohranjanje kulturne dediščine. Fond knjižnice je pretežno sestavljen iz gradiva v slovenščini, kar omogoča njegovo vključitev v vzajemni katalog slovenskih knjižnic COBISS. Ta povezava s slovenskim knjižničnim sistemom olajšuje dostop do gradiva in sodelovanje med institucijami.
Prostori in zbirke: Od sodobnosti do zgodovine
Sedež knjižnice, ki je hkrati osrednji sedež celotne ustanove, se nahaja v samem srcu Trsta, v bližini tržaške sinagoge. Prostori se nahajajo v prvem nadstropju stavbe, kjer domujejo tudi druge pomembne slovenske ustanove, kar ustvarja močno kulturno središče. Knjižnica razpolaga z obširno čitalnico z udobnim pultom ter prostorno in svetlo študijsko sobo, ki omogočata prijetno okolje za delo in raziskovanje.
Celoten fond knjižnice obsega približno 170.000 enot gradiva. Večina tega gradiva je shranjena v trinadstropnem skladišču, kar zagotavlja optimalne pogoje za ohranjanje in dostopnost. Kljub temu je del gradiva na prostem pristopu, kar bralcem omogoča neposreden dostop do izbranih del.
Poleg tiskanega gradiva knjižnica svojim bralcem ponuja tudi bogat izbor e-virov v slovenščini in drugih jezikih, ki so dostopni preko spletne strani. Med njimi izstopajo: izposoja slovenskih e-knjig preko novega portala COBISS ELA, mobilna aplikacija AUDIBOOK za izposojo zvočnih knjig ter PRESSREADER z obsežno zbirko elektronskih časopisov. Ta digitalna ponudba bistveno razširja dostopnost do informacij in literature, še posebej za tiste, ki ne morejo fizično obiskati knjižnice.
Povezovanje in sodelovanje: Medknjižnična izposoja in projekti
Zaposleni v NŠK so ključni pri posredovanju znanja in podpore obiskovalcem pri iskanju in izbiri gradiva. Njihova strokovnost zagotavlja, da uporabniki kar najbolje izkoristijo bogastvo knjižničnih zbirk. Knjižnica aktivno sodeluje tudi z drugimi knjižnicami v Sloveniji preko medknjižnične izposoje. Posebej učinkovita je vzpostavljena brezplačna medknjižnična izposoja s Koprsko Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, kar omogoča še širši dostop do literature za uporabnike obeh institucij.
NŠK sistematično zbira in ureja gradivo, ki ga izdajajo Slovenci v Italiji, ter publikacije, ki obravnavajo življenje in delovanje Slovencev v Italiji. Ta skrb za lokalno produkcijo je ključna za ohranjanje zgodovinskega spomina in dokumentiranje ustvarjalnosti slovenske skupnosti. Vsako leto na pobudo knjižnice izide Bibliografija slovenskega tiska v Italiji v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v Trinkovem koledarju pa Bibliografija slovenskega tiska v videmski pokrajini. Ti publikaciji predstavljata dragocen vir informacij o slovenski založniški dejavnosti v Italiji.
Knjižnica ni le shramba knjig, temveč tudi živo kulturno središče. Redno organizira vodene obiske, prireja kulturne dogodke in razstave mladih likovnih ustvarjalcev ter fotografov. S temi dejavnostmi spodbuja in krepi bralno kulturo med Slovenci v Italiji, hkrati pa daje prostor mladim talentom, da predstavijo svoje delo širši javnosti.
Odsek za zgodovino in etnografijo: Zakladnica spomina
Posebej pomemben del NŠK je Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE), ustanovljen leta 1951 na pobudo Zorka Jelinčiča. Fond OZE-ja predstavlja neprecenljivo zbirko več kot 1200 arhivskih enot, ki dokumentirajo prisotnost in delovanje Slovencev v Italiji skozi čas. Arhivske mape vsebujejo dokumentarno gradivo, originale in reprodukcije, ki segajo vse do 19. stoletja. Arhiv sestavljajo zapuščine posameznikov, arhivi institucij in društev ter tematske zbirke, ki nudijo vpogled v različne vidike življenja slovenske skupnosti.
Najpomembnejša zbirka OZE-ja so negativni posnetki fotografa Marija Magajne iz fonda Primorskega dnevnika. Ta zbirka obsega več kot 8000 kuvert, v katerih je shranjenih skoraj 300.000 negativov. Vsi ti negativi so bili skrbno digitalizirani in shranjeni v formatih PDF in TIFF, kar omogoča njihovo lažjo dostopnost in ohranjanje. Uporabniki si lahko digitalizirane fotografije pregledajo v prostorih OZE-ja, kar zagotavlja nadzor nad uporabo tega občutljivega gradiva. Celotna fototeka OZE-ja šteje približno 80.000 fotografij, ki segajo od konca 19. stoletja do današnjih dni, in predstavlja vizualni dokument časa.
Biografski arhiv OZE-ja vsebuje več kot 2500 enot, predvsem kuverte z dokumenti in drugim gradivom o pomembnih osebnostih za Slovence v Italiji. Ti arhivi nudijo dragocene informacije za raziskovalce in vse, ki jih zanima biografija ključnih figur slovenske skupnosti. Posamezni fondi so dostopni na spletni strani knjižnice in v vzajemnem katalogu COBISS, za dostop do gradiva pa je potrebno predhodno naročilo, kar zagotavlja skrbno rokovanje z dragocenimi dokumenti.
Poleg arhivskega gradiva Odsek hrani tudi muzejske etnografske eksponate: kmetijsko in obrtniško orodje, glasbene inštrumente, šolske zvezke, spričevala, prapore, izvirne zgodovinske narodne noše in druge predmete, ki pričajo o bogati materialni kulturi in tradiciji Slovencev v Italiji. OZE prireja tudi tematska srečanja in predavanja, namenjena mladim in odraslim, s čimer aktivno skrbi za prenos znanja in spodbujanje zanimanja za zgodovino in etnografijo.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev (junakov): Simbol protifašističnega odpora
Odbor za proslavo bazoviških žrtev, kasneje preimenovan v Odbor za proslavo bazoviških junakov, je bil ustanovljen julija 1945. Slovenska ljudska oblast v Trstu je z njegovo ustanovitvijo želela počastiti spomin na mlade aktiviste Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. Ti štirje so bili obsojeni na smrt na prvem tržaškem procesu ter ustreljeni 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču v Bazovici, s čimer so postali simbol protifašističnega odpora.
Od septembra 1945 dalje se vsako leto, prvo nedeljo po 6. septembru, pred spomenikom bazoviških žrtev odvija spominska svečanost. Leta 1997 je Odbor za proslavo bazoviških junakov prešel pod okrilje Narodne in študijske knjižnice. Njegovo poslanstvo je ohranjanje spomina na štiri ustreljene junake, ohranjanje vrednot protifašizma ter s tem podpiranje kulture miru in sožitja. Predsednik Odbora je Milan Pahor. Ta odbor predstavlja pomemben del kolektivnega spomina slovenske skupnosti in opominja na žrtve, ki so padle v boju za svobodo in pravice.
Knjižnica Damirja Feigla: Nadaljevalka bogate tradicije v Gorici
Knjižnica Damirja Feigla v Gorici je neposredna naslednica prve slovenske knjižnice, ki je bila odprta že leta 1906 v Trgovskem domu v Gorici. Po prvi svetovni vojni se je njeno delovanje nadaljevalo, vendar je fašistična oblast leta 1926 s silo zasedla Trgovski dom, knjige pa so bile izročene ognju. Ta tragičen dogodek simbolizira zatiranje slovenske kulture pod fašizmom.
V osemdesetih letih 20. stoletja je bila knjižnica poimenovana po pomembnem pisatelju Damirju Feiglu (1879-1959), s čimer se je poklonilo njegovemu delu in pomenu za slovensko književnost. Leta 1989 je Feiglova knjižnica prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, kar je zagotovilo njeno nadaljnje delovanje in razvoj. Po več selitvah, od Šolskega doma v Križni ulici do KB centra na Korzo Verdi, je knjižnica aprila leta 2021 končno dobila obnovljene prostore v pritličju Trgovskega doma. Arhitekt Dimitri Waltritsch je zasnoval prikupne in sodobno opremljene prostore, ki se razvijajo na treh nivojih.
Pritličje obiskovalce sprejme z zračnim sprejemnim prostorom in časopisno čitalnico. Na naslednjem nivoju se nahaja privlačen mladinski oddelek z obsežnim balkonom, ki ponuja prostor za druženje in ustvarjalno delo. Na podestu so urejeni študijski prostori in udoben kavč za branje in učenje s pogledom na Ljudski vrt in mestno dogajanje.
Gradivo Feiglove knjižnice, ki obsega preko 60.000 enot, je postavljeno na prost pristop. Pomembno je, da je 20 % knjig v italijanskem jeziku in precej tudi v angleškem, kar odraža mednarodno naravo mesta Gorice in potrebe sodobnih bralcev. Knjižnica sprejema preko 1700 obiskovalcev na mesec, kar potrjuje njeno priljubljenost in pomen. Knjižničarke uporabnikom nudijo strokovno svetovanje pri izbiri gradiva in s številnimi dejavnostmi spodbujajo branje. Feiglova knjižnica je pobudnik in organizator mnogih kulturnih prireditev, vključno z literarnimi in kulturnimi večeri za mlade in odrasle bralce, knjižnimi klubi in bibliopedagoškimi dejavnostmi za najmlajše. Redno gosti tudi šole in druge organizacije. Feiglova knjižnica je tako postala pomembno kulturno središče v Gorici, ki aktivno sodeluje z različnimi organizacijami na Goriškem in v Sloveniji, kar potrjuje njeno vlogo povezovalca in promotorja slovenske kulture.
Oddelek za mlade bralce: Spodbujanje bralne kulture od najzgodnejšega obdobja
Oddelek za mlade bralce, ki ima sedež v Narodnem domu, predstavlja ključen del NŠK za vzgojo novih generacij bralcev. Narodni dom, ki je bil od odprtja leta 1904 do požiga leta 1920 simbol narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev, nosi globok zgodovinski pomen. 19. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38/2001 predvideva vračanje Narodnega doma slovenski narodni skupnosti ter selitev slovenskih organizacij v zgradbo, med njimi tudi Narodno in študijsko knjižnico.
V pritličnih prostorih Narodnega doma je bil leta 2004 odprt Slovenski informativni center, od februarja 2014 pa tam deluje Oddelek za mlade bralce. V največji sobi je na voljo knjižno gradivo, primerno za otroke do 12 let, v pisanih barčicah pa so na voljo kartonke za najmlajše. Sosednja Mladinska soba je prav tako dobro založena.
Oddelek za mlade bralce redno prireja pravljične urice, s čimer spodbuja kulturo branja že pri najzgodnejšem otroštvu. Te pravljične urice se poleti preselijo na plažo v Sesljan, kjer se preimenujejo v "Pravljice pod senčnikom", kar omogoča otrokom, da se srečajo s knjigo v drugačnem, sproščenem okolju. OMB prireja tudi srečanja z avtorji za otroke in mladino, predstavitve knjig, bralna tekmovanja, likovne delavnice za malčke in druge aktivnosti, ki otrokom približajo svet knjig in jih spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Ta oddelek igra ključno vlogo pri oblikovanju prihodnjih generacij bralcev in ohranjanju slovenske besede med mladimi.
Slovenski Trst: Mesto branja in tradicije
Trst in njegova okolica imata bogato literarno in kulturno tradicijo, ki sega v 19. stoletje. Že leta 1861 je bila v Trstu ustanovljena prva slovenska čitalnica, sledile so ji druge kulturne ustanove in društva. Slovensko življenje v mestu je bilo vedno močno povezano s knjigo in branjem. Kljub oviram, ki jih je prinesla prva svetovna vojna, se je slovensko kulturno delovanje nadaljevalo in krepilo.
Vse to se odraža tudi v današnjem delovanju Narodne in študijske knjižnice ter njenih oddelkov, ki predstavljajo pomemben del slovenske kulturne infrastrukture v Italiji. Knjižnica je bila leta 1973 prepoznana s pravico do prejemanja obveznega izvoda vseh publikacij, izdanih v Sloveniji, v obdobju med letoma 1991 in 2000 pa je bila financirana z italijanskimi državnimi subvencijami. Njen fond obsega več kot 145.000 knjižnih in neknjižnih enot ter več kot 500 naslovov slovenskih periodičnih publikacij. Prednostna pri nakupu je literatura s področja slovenske književnosti in humanistike, pa tudi pravo in ekonomija.
Prostori knjižnice nudijo dve čitalnici: ena, poimenovana po pisatelju Franu Levstiku, ponuja referenčno literaturo, najnovejše slovenske in italijanske periodične publikacije, otroški kotiček ter računalnike za obiskovalce. Druga čitalnica, poimenovana po Primožu Trubarju, je opremljena z 24 enotami za individualno študijsko delo. Občasno knjižnica služi kot razstavni prostor za umetniške in literarne predstavitve.
Festival Triestebookfest, ki ga organizira istoimensko društvo v sodelovanju z Občino Trst, Deželo FJK, fundacijo CRTrieste in Coop Alleanza 3.0, je eden izmed dogodkov, ki bogato literarno tradicijo Trsta skušajo prikazati skozi različne kulturne dogodke. Festival, ki je v enem od svojih izdaj nosil naslov "Sfumature" (Odtenki), je potekal v muzeju Revoltella in na drugih mestnih lokacijah, z vključitvijo številnih kulturnih društev in ustanov. Program festivala je pogosto obogaten s preddogodki, ki poudarjajo tudi slovenski pečat mesta, kot na primer vodenje po krajih, ki so bili pomembni v zgodovini slovenske skupnosti. Vse to potrjuje, da je Trst resnično mesto branja in bralcev, kjer se prepletata slovenska in italijanska kultura v bogatem mozaiku.