Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) predstavlja osrednjo nacionalno institucijo, ki se posveča zbiranju, ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju bogate dediščine s področij arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. S svojo obsežno dejavnostjo MAO ne le beleži preteklost, temveč aktivno sooblikuje prihodnost slovenskega ustvarjalnega prostora, povezuje domače in tuje strokovnjake ter izobražuje in navdihuje širšo javnost.
Bogastvo zbirk: skoraj 100.000 zgodb o prostoru in predmetih
Srce vsakega muzeja so njegove zbirke, in MAO se ponaša z izjemno bogastvom, ki obsega skoraj 100.000 različnih predmetov. Med temi je kar 75.000 muzealij, ki pričajo o preteklih in sedanjih dosežkih na področju arhitekture in oblikovanja. Te dragocene zbirke vključujejo skrbno ohranjene načrte, skice in makete zgradb, ki nam omogočajo vpogled v miselni proces arhitektov. Poleg tega so tu še številni predmeti industrijskega oblikovanja, od pohištva in drobnih gospodinjskih aparatov do kompleksnejših tehničnih naprav, ki odražajo razvoj slovenskega gospodarstva in oblikovalske misli. Vizualno podobo slovenskega prostora so soustvarjali plakati in različne tiskovine, katerih obsežen nabor prav tako hrani muzej, skupaj s fotografskim gradivom, ki dokumentira tako arhitekturne projekte kot tudi širšo družbeno in kulturno krajino. V teh zbirkah so zastopani vidnejši slovenski arhitekti in oblikovalci, pa tudi številni fotografi 20. in 21. stoletja, kar pomeni, da muzej pokriva opus več kot 1000 avtorjev. Ta obsežnost omogoča celovit vpogled v razvoj slovenskega ustvarjalnega izraza skozi čas.
Misija in vizija: prostor dialoga in raziskovanja
MAO se zaveda svoje vloge pri ozaveščanju in izobraževanju javnosti. S tem namenom organizira razstave, predavanja, konference, delavnice in vodene oglede, s čimer arhitekturne, oblikovalske in fotografske teme približuje najširšemu krogu obiskovalcev. Muzej se odpira kot prostor, namenjen vsem, ki želijo raziskovati, se učiti in poglobiti svoje razumevanje o tem, kako naseljujemo življenjski prostor, ga organiziramo, spreminjamo, oblikujemo, označujemo in si ga prisvajamo. To je prostor, kjer se ustvarjalci - arhitekti in oblikovalci - srečujejo z zainteresiranim občinstvom, kar omogoča dinamično interakcijo in izmenjavo idej. Hkrati se MAO s svojimi dejavnostmi aktivno vpenja v mednarodno okolje, s čimer domačemu občinstvu ponuja dragocen vpogled v globalno arhitekturno in oblikovalsko dogajanje, obenem pa slovenske ustvarjalce predstavlja svetu.
Zgodovina muzeja: od Plečnikove hiše do Fužinskega gradu
Pot MAO se je začela leta 1972, ko ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana pod prvotnim imenom Arhitekturni muzej Ljubljana (AML). Prve prostore je muzej pridobil v hiši arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi ulici 4 v Ljubljani. Po skrbni ureditvi Plečnikove hiše in obdelavi njegove obsežne zapuščine, ki je obsegala poleg hiše z ohranjeno notranjščino tudi velik korpus osebnih predmetov, maket, arhitekturnih načrtov ter osebne korespondence, se je muzej leta 1974 odprl za javnost s svojo prvo zbirko. Ob ustanovitvi leta 1972 se je muzeju pridružil tudi sekretariat Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), ki je bil ustanovljen že leta 1963.
V začetnih letih je muzej deloval predvsem na področju raziskovanja in obdelave gradiva, povezanega z arhitektom Jožetom Plečnikom, ter njegovega predstavljanja javnosti z razstavami in publikacijami. V začetku osemdesetih let, ko je zanimanje tujine za Plečnikovo delo naraslo, je muzej sodeloval pri strokovnem seznanjanju, podajanju informacij in prirejanju razstav o njegovem delu v tujini. Ena izmed pomembnejših tovrstnih postavitev je bila obsežna razstava "Arhitekt Jože Plečnik 1872-1957", ki je nastala v sodelovanju s pariškim Centre Georges Pompidou in je med letoma 1986 in 1994 prepotovala številne evropske in svetovne prestolnice. Francozi so to razstavo podarili Sloveniji, kar je narekovalo iskanje ustreznega razstavnega prostora.
Postopoma je muzej začel širiti svoje zbirke z zapuščinami drugih pomembnih arhitektov, kot so Vinko Glanz, France Tomažič, Dušan Gabrijan, Boris Kobe, Ivan Vurnik in drugi. Vključevalo se je tudi temeljno gradivo s področja slovenskega industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Ves čas od ustanovitve je muzej prirejal razstave s področij arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije na različnih lokacijah ter nadaljeval s prirejanjem mednarodne razstave Bienala industrijskega oblikovanja.
Pomemben mejnik v razvoju muzeja je bil leta 1990, ko je pridobil nove prostore v prenovljenem delu Fužinskega gradu v Ljubljani. Ta premestitev je omogočila nove prostorske možnosti in razvojni zagon, saj je bil večji del gradu do leta 1992 temeljito obnovljen pod vodstvom arhitekta Petra Gabrijelčiča, z nadzorom ZVKDS. V obnovljenem vzhodnem traktu gradu je bila ponovno postavljena mednarodna razstava "Arhitekt Jože Plečnik 1872-1957", s čimer se je zaključila njena pot po tujini. Razstava je bila na ogled do leta 2009. V tem obdobju je muzej nadaljeval z razstavnimi dejavnostmi, organiziral pregledne razstave ter okrepil pedagoške in raziskovalne aktivnosti. Kljub obnovi vseh traktov gradu še ni bilo dokončano za muzejsko rabo.
Leta 2010 je naloge ustanovitelja od Mestne občine Ljubljana prevzela Republika Slovenija. S tem se je status muzeja spremenil v ustanovo nacionalnega pomena, naziv pa v Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Upravljanje Plečnikove hiše je v tem času prešlo pod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Ob spremembi statusa iz mestnega v državni muzej je direktor muzeja postal arhitekt, arhitekturni kritik in raziskovalec Matevž Čelik. Pod njegovim vodstvom je muzej doživel temeljite reforme in postal ena najsodobnejših institucij na svojem področju v Evropi.
Matevž Čelik in preporod MAO
Z nastopom Matevža Čelika se je začelo obsežno delo na do tedaj še neobdelanih muzejskih zbirkah. S sodelavci je v naslednjih letih vzpostavil skrbno urejeno zbirko 40.000 predmetov, ki danes predstavlja največjo svetovno zbirko slovenske arhitekture in oblikovanja ter je predmet mednarodnega zanimanja in širše prepoznavnosti.
Ob prevzemu direktorovanja je Čelik sprožil posodobitev Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), ki ga je preimenoval v Bienale oblikovanja. Z novim modelom, ki je usmerjen v kurirane, kritične in eksperimentalne oblikovalske produkcije, se je BIO s Čelikovimi reformami ponovno uveljavil v mednarodnem prostoru. Leta 2015 je Čelik zasnoval in ustanovil evropsko platformo za podporo novim talentom, imenovano Future Architecture. MAO je postal koordinator Evropskega Arhitekturnega programa, v katerem je leta 2021, ob koncu projekta, sodelovalo več kot dvajset uglednih evropskih muzejev, festivalov, bienalov in drugih kulturnih organizacij.
Pod Čelikovim vodstvom je bila zasnovana tudi nacionalna platforma za podporo ustvarjalnemu sektorju, Center za kreativnost, ki je začel delovati konec leta 2017. Hkrati se je muzej lotil tudi oživitve in skrbi za Fužinski grad z okolico. Za namen novih programov je prenovil več prostorov in odprl muzejsko kavarno, ki je hitro postala priljubljeno zbirališče ljubiteljev arhitekture in oblikovanja ter lokalnih prebivalcev.
Zakaj morate obiskati umetniški muzej
Arhitekturni oddelek: od Plečnika do sodobnosti
Oddelek za arhitekturo v MAO preučuje arhitekturni razvoj v Sloveniji od njegovih začetkov. Najbolj obsežno je gradivo arhitektov 20. in 21. stoletja, ki so delovali na slovenskem ozemlju. Dokumentacija novejše slovenske arhitekture obsega poleg načrtov tudi makete, modele, risbe, skice, pisma in fotografije ter razne druge predmete iz zapuščin posameznih arhitektov. Poleg gradiva iz osebnih arhivov posameznih avtorjev, arhitekturna zbirka vsebuje tudi širok krog publikacij, knjig, revij, prospektov ter podobnega gradiva, ki priča o nastajanju slovenske arhitekture v določenem obdobju. Zbirka obsega gradivo okoli 80 vidnejših slovenskih arhitektov in šteje približno 66.000 enot. Med obsežnimi in pomembnimi arhivi najdemo dela Ivana Vurnika, Vladimirja Šubica, Dušana Gabrijana, Gizele Šuklje, Stanka Rohrmana, Danila Fürsta, Maksa Strenarja, Borisa Kobeta, Ivana Jagra, Vinka Glanza, Franceta Tomažiča, Cirila Tavčarja, Vladimire Bratuž, Vladimirja Braca Mušiča in številnih drugih. Muzej hrani tudi zapuščine nekaterih Plečnikovih in Ravnikarjevih diplomantov. Oddelek raziskuje tudi razvoj starejše arhitekture na Slovenskem od prvih začetkov do 20. stoletja.
Oblikovalski oddelek: industrija, vizualne komunikacije in sodobnost
Oblikovalski oddelek MAO se osredotoča na dve ključni področji: industrijsko oblikovanje in vizualne komunikacije. V okviru industrijskega oblikovanja izstopajo izdelki pomembnih slovenskih podjetij, kot so Stol, Iskra, Gorenje, Elan, Rogaška, Dekorativna in druga, preko katerih je mogoče slediti razvoju oblikovanja skozi zgodovino slovenske industrije. V zbirki so zastopani opusi pomembnih slovenskih oblikovalcev, kot so Niko Kralj, Oskar Kogoj, Albert Kastelec, Janja Lap, Vladimir Pezdirc, Igor Rosa, Janez Smerdelj, Saša Mächtig in drugi, vključno s predstavniki sodobne oblikovalske produkcije. Poseben fond predstavljajo predmeti oblikovalca Marka Turka, ki se je posvečal predvsem oblikovanju elektroakustičnih naprav, kot so mikrofoni in magnetofoni.
Zbirka vizualnih komunikacij, ki jo hrani MAO, je edina tovrstna v Sloveniji. Šteje okoli 9000 enot in jo sestavljajo celostne grafične podobe, plakati, knjige, katalozi, revije, časopisi, koledarji ter drugi predmeti. Med zastopanimi vidnejšimi slovenskimi oblikovalci so Janez Trpin, Peter Kocjančič, Grega Košak, Majda Dobravec Lajovic, Jože Brumen, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Novi kolektivizem, Miljenko Licul, Jože Domjan ter mnogi mlajši avtorji. Zbirka prav tako hrani dela nekaterih mednarodnih ustvarjalcev, ki so skozi leta razstavljali na Bienalu industrijskega oblikovanja.
Fotografski oddelek: od zgodnjih tehnik do sodobnih praks
Fotografska zbirka muzeja obsega okoli 12.000 fotografij in približno 20.000 negativov v različnih tehnikah. V fond starejših fotografij sodijo puharotipija, ki jo je po svojem izvirnem postopku izdelal slovenski izumitelj Janez Puhar okoli leta 1863, ter ena dagerotipija in štiri ferotipije. Med okoli 400 avtorji in avtoricami iz 20. stoletja izstopajo Bogo Čerin, Oskar Karel Dolenc, Jan(ko) Andrej Jelnikar, Stojan Kerbler, Milenko Pegan, Marjan Pfeifer in Mitja Vidmar. Bogati sta tudi zbirki del članov nekdanjega Fotokluba Ljubljana in Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana. Med posebnosti zbirke sodijo še izvirna dela (fotografije, risbe, grafike, slike in skulpture) Mednarodne likovne zbirke Junij. V tej zbirki so poleg nekaterih pomembnih slovenskih avtorjev, kot so Božidar Dolenc, Stane Jagodič, Enver Kaljanac, Peter Kocjančič, Branko Leban, Dušan Pirih Hup in Marjan Smerke, zastopana tudi nekatera svetovno znana imena, kot so Heribert Burkert, Christo & Jeanne-Claude, Pierre Cordier, Joan Fontcuberta, Richard Long, Rafael Navarro, Floris M. Neusüss, Nils-Udo, Annegeret Soltau in Christian Vogt. Poleg fotografskega slikovnega gradiva zbirka hrani še okoli 150 starih fotoaparatov in druge kose fotografske opreme, osebne dokumentarne mape okoli 300 slovenskih fotografov ter zbirko fotografskih revij (okoli 130 naslovov).
Izobraževalne in razstavne dejavnosti: vsebine za vse
MAO pripravlja številne izobraževalne dejavnosti za različne ciljne skupine, ki črpajo vsebine s področja arhitekture, oblikovanja in fotografije. Podrobnejši vpogled v aktualne razstave ponujajo vodeni ogledi s kustosi, strokovnjaki in vabljenimi gosti. Enkrat mesečno muzej organizira vodene oglede po arhitekturah različnih objektov po Ljubljani in Sloveniji. Šolske skupine lahko vodene oglede razstav nadgradijo s tematskimi delavnicami, spoznavajo arhitekturo v živo na arhitekturnih sprehodih po Plečnikovi in secesijski Ljubljani ter arhitekturi 20. stoletja v Ljubljani. Otrokom so namenjene nedeljske ustvarjalnice, na katerih na igriv in ustvarjalen način spoznavajo arhitekturne, oblikovalske in fotografske tematike, skozi celo šolsko leto pa lahko obiskujejo Šolo arhitekture.
MAO se je uveljavil tudi kot prireditelj predavanj, pogovorov, predstavitev in konferenc z mednarodnimi predavatelji s področja arhitekture in oblikovanja. Med pomembnimi gostujočimi predavatelji so bili Kenneth Frampton, Glenn Murcutt, Dieter Rams, Per Mollerup, Johnatan Chapman, Rado Riha, Petra Čeferin ter še nekateri drugi.
Knjižnica in publikacije: vir znanja
Muzejska knjižnica obsega okoli 10.000 enot monografskih in 4.500 enot serijskih publikacij s področja arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije. Gradivo dopolnjuje tudi obsežen arhiv domačih in tujih revij.
Razstavne dejavnosti in mednarodno delovanje
Od ustanovitve dalje MAO predstavlja gradivo s področja arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije javnosti na razstavah in drugih dogodkih. V bienalih letih od ustanovitve dalje prireja tudi mednarodno oblikovalsko razstavo Bienale industrijskega oblikovanja, od leta 2012 dalje preimenovano v Bienale oblikovanja. V sodelovanju z vladnimi ustanovami je muzej pripravil potujočo razstavo "Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji", ki je od leta 2011 gostovala v Londonu, Eindhovnu, Milanu, Beogradu, Helsinkih in na Dunaju ter tako uspešno predstavljala slovensko oblikovanje v tujini. Sodobno slovensko arhitekturo je muzej predstavil v šestih kratkih filmih v okviru projekta "Majhno in pametno".
MAO pripravlja tudi številne manjše občasne razstave, ki predstavljajo javnosti posamezne segmente in pojave v zgodovini slovenske arhitekture, oblikovanja in fotografije, ter preko gostujočih razstav predstavlja tujo oblikovalsko in arhitekturno produkcijo. Ob posamezni razstavi praviloma izda katalog ali publikacijo. Pomembna dejavnost muzeja je tudi organizacija mednarodnih konferenc, predavanj in pogovorov.
MAO ni le skladišče dediščine, temveč živo središče ustvarjalnosti, izobraževanja in mednarodnega dialoga, ki s svojo dejavnostjo bogati slovenski kulturni prostor in ga povezuje s svetom.
tags: #sklep #o #ustanovitvi #muzej #za #arhitekturo