Hribovito območje nad z vinogradi, pšeničnimi polji in njivami prepredeno Vipavsko dolino je bilo dolga desetletja pozabljeno. Kovk, Otlica, Predmeja in vrsta manjših zaselkov na Gori, kot imenujejo to območje domačini, je bilo pač daleč od Ajdovščine, kjer je bilo mogoče lažje zaslužiti vsakdanji kruh. In marsikatera kmetija je osamela. A na Sinjem vrhu, ki leži več kot 1000 metrov nad morjem, se je rodila vizija, ki je to pozabljeno pokrajino spremenila v destinacijo, vredno petih zvezdic. Gospa Irma in gospod Hieronim sta preprosto videla potencial tam, kjer drugi niso. Sinjemu vrhu je bilo najbrž namenjeno, da se bo tam odvilo toliko dobrega za večnost. Danes je Sinji vrh sinonim za vrhunsko kulinarično doživetje, bogato kulturno ponudbo in čudovite razglede, ki segajo vse do Karavank, Benečije in Istre.
Spektakularni razgledi in umetniško vzdušje
Prvi vtis ob obisku Sinjega vrha je osupljiv razgled po Vipavski dolini. V jasnem vremenu se pogled razširi vse tja od Karavank do Benečije in Istre, včasih menda celo do Benetk. To slikovito pokrajino je navdihnila tudi Karitasova slikarska kolonija, ki je pustila svoj pečat na tem območju. Sinji vrh ni le kulinarična postojanka, ampak tudi prostor, kjer se odvijajo številne umetniške delavnice, seminarji in joga. To bogati ponudbo in privablja obiskovalce, ki iščejo več kot le dobro hrano. Poleg tega je Sinji vrh priljubljeno zbirališče jadralnih padalcev, saj je v bližini vzletišče, kar dodatno popestri doživetje.
Kulinarična simfonija okusov
Posebnost Sinjega vrha je nedvomno kulinarična ponudba, ki temelji na lokalnih sestavinah in tradicionalnih receptih, nadgrajenih z vrhunskim pristopom. Ob kosilu se lahko gostje nadejajo kar štirih vrst mesa - divjačine, jagnjetine, mlade govedine in svinjske pečenke - ter štirih do petih prilog, kot so pražen krompir, špinačni štruklji, polenta s sirom, kaša in lokalne zelenjavne jedi. Sestavni del obeda sta tudi bogata solata in slastna sladica.
V preteklosti je bil Sinji vrh znan po močnejših jedeh, kot so jote, golaž in obilna kosila, ki so vključevala dve vrsti mesa in številne priloge. Danes se ponudba prilagaja sodobnim okusom, a ohranja svojo srčiko. Tudi zrezki so bili v preteklosti bolj izdatni, jedi so bile sestavljene iz dveh vrst mesa in obilo prilog. Vendar pa se kakovost in okus nista zmanjšala, le porcije so postale nekoliko bolj umirjene, čeprav še vedno več kot zadostne za nasiten obrok. Cene so ostale dostopne, saj za približno 20 evrov na osebo lahko uživate v bogatem kosilu, ki vključuje meso s prilogami, juho in sladico. Kosila so sicer še ugodnejša.
Posebej izpostavljajo bogate sladice, med katerimi izstopajo orehovi štruklji z veliko žlico prepraženih drobtin in sladek jabolčni zavitek. V primerjavi z obedovanjem v tradicionalnih turističnih centrih, kot so Ljubljana, Obala in Gorenjska, je bogato in okusno kosilo na Sinjem vrhu cenovno izjemno ugodno.
Vinska karta in domače kapljice
Gostje Sinjega vrha so navajeni na odličen izbor vin, ki jih skrbno izbirajo od lokalnih vinarjev. Na voljo so merlot, beli pinot, rizling in sauvignon, ki jih pridelujejo h Krapeževim v Vrhpolje blizu Vipave. Vinska karta je kratka, a izbrana, saj ponuja vina, ki popolnoma dopolnjujejo kulinarično ponudbo. Med ponudniki najdemo biodinamično Guerilo, ki prispeva penino, Sv. Martin, Tilia, Pasji rep, Lepa Vida in seveda Krapež, ki poleg merlota in laporja ponuja tudi odprta merlot in beli pinot. Med obiskom so gostje uživali v belem pinotu ob zeliščnih jedeh, modrem pinotu Tilia ob mesninah in portovcu ob sladicah.
Posebnost so tudi domače žganice, imenovane “sinjevrška simfonija”, ki so na voljo v petih različnih okusih, pripravljenih iz gorskih zelišč in gozdnega sadja. V ponudbi so tudi domači sokovi in čaji iz zelišč in sadja, nabranih na tem območju, kar še dodatno poudarja povezanost z lokalnim okoljem.
Pot do Sinjega vrha
Do Sinjega vrha je mogoče priti z dveh smeri. Ena izmed možnosti je pot iz Ljubljane proti Logatcu, nato skozi Črni Vrh do Cola, kjer se zavije proti Predmeji. Na Otlici bo kažipot ob cesti usmeril obiskovalce na Sinji vrh. Za tiste, ki uživajo v hoji, je Sinji vrh dosegljiv tudi peš. Če pa si želite krajših sprehodov, je Otlica odlično izhodišče za raziskovanje okolice.
Penzion Sinji Vrh: Več kot le prenočišče
Penzion Sinji vrh nad Colom je več kot le turistična kmetija; je tudi slikarska kolonija in planinski dom. Majhen bazenček ponuja osvežitev v vročih dneh, medtem ko se lahko z avtom ali motorjem pripeljete prav do vrat, kar omogoča udoben dostop. Kljub temu pa penzion ostaja planinska postojanka, ki privablja obiskovalce, željnih miru in stika z naravo. Opozorilo, ki obiskovalce pozdravi na vhodnih vratih, morda ni več povsem aktualno, vendar sporoča duha gostoljubnosti, ki je ostal.
V času starega gospodarja je bil Sinji vrh poznan po jedeh, kot so bile jota, golaž in obilen obrok, ki je vseboval dve vrsti mesa in veliko prilog. Danes se ponudba razvija, a temelji na lokalnih okusih in kakovostnih sestavinah. Tudi rižota s šparglji in koprivami, obogatena s sirom, predstavlja zanimivo vegetarijansko alternativo. Mesojedci pa bodo uživali v bogatem narezku, ki vključuje muflonovo salamo, domačo panceto, šunko, pršut in salamo iz domačega prašiča.
Tudi juhe so pomemben del ponudbe. Ob obisku sta bili na voljo čemaževa in goveja juha, medtem ko sta golaž in jota običajno na jedilniku bolj v zimskem času. Goveja juha, čeprav morda malce mastna, je bila postrežena vroča, kot se spodobi. Za glavne jedi so ponudili svinjino in jagenjčka, medtem ko so se nekateri odločili za mehki jelenov hrbet in mlado govedino. Prilogi sta bili v obeh primerih enaki: špinačni štruklji, pražen krompir in zabeljen grah. Z divjačino znajo na Sinjem vrhu, jelenov hrbet je bil izjemno mehak.
Sinji vrh je dokaz, da se lahko pozabljena območja prelevijo v destinacije z vrhunsko ponudbo, ki združuje kulinarične užitke, kulturne dejavnosti in čudovite naravne lepote. Je kraj, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, ustvarjajoč nepozabna doživetja za vse obiskovalce.