Ljubljanski grad, mogočna srednjeveška trdnjava, ki se dviga na zelenem griču sredi mesta, je več kot le zgodovinska znamenitost; je srce Ljubljane in priča njeni večtisočletni zgodovini. Njegovo obzidje skriva bogat svet zgodovinskih, kulturnih in zabavnih vsebin, ki obiskovalce popeljejo skozi čas, od najstarejših sledov človekove prisotnosti na tem območju do sodobnih kulturnih dogodkov. Zgodovina gradu je pestra in osupljiva, saj je skozi stoletja igral pomembno vlogo in ostal neizbrisen mestni simbol.

Prazgodovinske korenine in rimska Emona
Grajski grič je bil strateško pomemben že od nekdaj. Najstarejše sledi človekove prisotnosti segajo v mlajšo kameno dobo, ko je bilo območje pod vznožjem griča poseljeno. Največji pomen pa je imelo v železni dobi, ko si je na vrhu griča ljudstvo kulture žarnih grobišč uredilo utrjeno naselbino, gradišče. To je bilo v času med 9. in 8. stoletjem pr. n. št. Naslednjo pomembno fazo poselitve predstavlja rimsko obdobje. Čeprav ni arheoloških dokazov o monumentalni rimski utrdbi na samem vrhu, so Rimljani območje vključili v sistem obrambe Emone. Ostanki rimskega obdobja, kot so votivne figure, pričajo o pomembnosti tega območja. Po propadu rimskega cesarstva je zgodovina gradu dobila nov zagon.
Srednjeveška utrdba in Spanheimska doba
Prva pisna omemba gradu sega v čas med letoma 1112 in 1125, ko je bil grad že omenjen v daritveni listini. V 11. stoletju je na grajskem griču verjetno že stala lesena utrdba. Pomembno obdobje za grad predstavlja vladavina koroške plemiške rodbine Spanheim, ki je v prvi polovici 13. stoletja poskrbela za novo zidano grajsko stavbo. Ta se je leta 1256 omenjala kot osrednji deželnoknežji grad na Kranjskem. Spanheimski grad je bil nad Mestnim trgom, ki je bil takrat glavno mestno središče. Sedež koroških vojvod Spanheimov je bil na gradu, kjer so celo kovali svoj denar. Po smrti Ulrika III. Spanheima leta 1269 je grad prešel v last oglejskega patriarhata, že leta 1270 pa se ga je polastil češki kralj Otokar II. Přemysl. Po njegovem porazu leta 1278 je oblast prešla na Habsburžane, ki so Kranjsko podelili v fevd svojim sinovom.
Habsburžani, Friderikov grad in turški vpadi
V 15. stoletju je grad doživel obsežno prenovo pod cesarjem Friderikom III. Habsburškim. Na temeljih Spanheimskega gradu je bil zgrajen t. i. Friderikov grad, pozno srednjeveška utrdba nepravilne peterokotne oblike, ki je bila prilagojena novi strelni tehniki. Ta prenova je vključevala tudi grajsko kapelo sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 1489. Utrditev grajskega poslopja je bila še posebej pomembna zaradi turških vpadov, ki so v 15. stoletju večkrat potrkali na mestna vrata. Grad je v tem obdobju služil kot osrednja obrambna točka dežele, na njegovem dvorišču pa se je zbirala plemiška vojska.

Renesančna trdnjava in preureditve v 16. in 17. stoletju
Današnjo podobo je grad dobil po velikem potresu leta 1511, ko so ga temeljito prezidali v renesančno trdnjavo. Med prezidavami so bili zgrajeni ali predelani številni objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto. V 16. in 17. stoletju so nastali tudi ostali objekti, ki tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Grad je bil v tem času opremljen z orožarno, hlevi, rezidenčnimi prostori ter drugimi namenskimi prostori. Leta 1543 je bila pod stolpom Padav zgrajena bastija Šance, leto pozneje pa je bil pod palacijem zgrajen še stolp piskačev. V 16. stoletju je na mestu današnjega razglednega stolpa stal Stolp piskačev, opremljen z uro, s katerega so mestni godci v zelenih uniformah vsak dan ob 11. uri oglašali s svojimi glasbili.
Od upravnega središča do kaznilnice in vojašnice
S propadom upravnega pomena gradu, saj na njem niso več bivali vladarji, se je začel njegov postopen propad. V 17. stoletju je grad izgubil vlogo trdnjave in rezidence. V 18. in 19. stoletju je grad služil kot kaznilnica. Leta 1785 je cesar Jožef II. grad spremenil v kaznilnico, ki je s presledki delovala vse do potresa leta 1895. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je grad služil kot vojaška in upravna postojanka francoskih oblasti, poleg kaznilnice sta na gradu delovali še vojaška bolnišnica in vojašnica. Po letu 1813 so podrli stolp piskačev in na njegovem mestu postavili lesen signalizacijski stolp z uro. V 19. stoletju je grad dobil tudi razgledni stolp, zgrajen nad starim obrambnim stolpom.
20. stoletje: Obnova in preobrazba v kulturno središče
Mestna občina Ljubljana je grad leta 1905 odkupila z namenom njegove preureditve v kulturne ustanove. Zaradi stanovanjske stiske so ga delno preuredili v stanovanja, ki so bila tam vse do sredine šestdesetih let 20. stoletja. Ob koncu 60. let se je začelo več kot 55-letno obdobje obnavljanja gradu. Načrti arhitekta Jožeta Plečnika za ureditev gradu iz leta 1932 sicer niso bili nikoli v celoti realizirani, vendar je Plečnik leta 1935 uredil Šance in pot na grad. Po letu 1963, ko so se zadnji stanovalci izselili, se je intenzivna prenova nadaljevala. Leta 1982 je bil obnovljen razgledni stolp, ki je bil povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 m nad morjem. Leta 2009 so razgledni stolp ponovno obnavljali.
Danes je Ljubljanski grad glavno turistično središče mesta, ki ponuja obiskovalcem bogat program muzejskih razstav, kot sta razstava Slovenska zgodovina in Lutkovni muzej, ter vrsto zgodovinskih prostorov in postavitev. Na ogled so Kapela Sv. Jurija, Kaznilnica in Virtualni grad. Z grajskega Razglednega stolpa in obzidja se ponujajo najlepši razgledi na mesto in okolico. Grad je tudi prizorišče številnih kulturnih prireditev, dogodkov za vso družino, plesnih večerov ter priljubljenega poletnega kina na prostem Film pod zvezdami.
Sodobna doživetja na gradu
Ljubljanski grad se je uspešno prelevil v dinamično kulturno središče, ki združuje zgodovino, umetnost in zabavo. Poleg stalnih postavitev ponuja tudi bogat program občasnih razstav, ki zajemajo različna področja umetnosti in kulture. Knjižne ilustracije iz slikanic, ki oživijo v sodobni prostorski projekciji, ponujajo edinstveno potovanje skozi bogato tradicijo ilustracije na Slovenskem in odpirajo vrata domišljiji v vseh življenjskih obdobjih.
Za tiste, ki si želijo drugačnega doživetja zgodovine, grad ponuja izvirne grajske pustolovščine. "Grajski pobeg" je zabavna pustolovščina, kjer skozi pet preizkušenj spoznate zgodovino mesta, se zabavate in morda na koncu celo rešite zmaja, simbola Ljubljane. "Časovni stroj" pa je doživljajski vodeni ogled, ki obiskovalce popelje skozi pestro grajsko zgodovino na povsem nov način.
Grad, ki se ponaša s pridobljenimi mednarodnimi trajnostnimi znaki, je postal nepogrešljiv del identitete Ljubljane. Njegova silhueta je vtisnjena v mestni grb, v logotipe institucij in v kolektivno zavest Ljubljančanov. Je prostor, kjer se prepletajo zgodovina, legenda, arhitektura in sodobno mestno življenje, ter ponuja nepozabno izkušnjo vsakemu obiskovalcu.
Med 2. in predvidoma 7. marcem bo tirna vzpenjača neobratovala zaradi rednega petletnega pregleda. Med remontom bo na relaciji Krekov trg-Ljubljanski grad-Krekov trg na vsake pol ure vozil avtobus.
tags: #sand #tale #ljubljanski #grad