Okoliš Bohinja je podoben prizoru iz filma, za katerega bi zlahka rekli, da so ga snemali kje v Švici. Dokler še čakamo na izgradnjo poti med Bledom in Bohinjem, smo se zapeljali po okoliških vasicah in seveda preizkusili temperaturo jezera sredi maja, ki je bila borih 14 stopinj - brrr. Bohinj je pravi raj za kolesarjenje, saj ponuja širok spekter poti, primernih za vse vrste kolesarjev. Od enostavnih družinskih izletov ob Bohinjskem jezeru do zahtevnih turnokolesarskih pustolovščin na Juliana Bike poti - tu vsakdo najde svojo idealno kolesarsko izkušnjo. Preživljanje dopusta v Bohinju je odlična priložnost za kolesarjenje. Ne glede na to, ali ste šele začetnik ali pa se s kolesarstvom ukvarjate resneje, boste v Bohinju našli primerno kolesarsko turo. Bohinj ima namreč več poti, ki so namenjene prav ljubiteljem kolesarjenja. Vsaka kolesarska pot Bohinj vas bo navdušila s prečudovitimi pogledi na neokrnjeno naravo in lokalne znamenitosti. Bohinju ne manjka kolesarskih poti. Bohinj kolesarske poti so primerne za vse, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo ljubiteljsko ali celo profesionalno, saj so različno zahtevne.
Začetek poti in panoramski vzponi
Kolesarska tura se prične v Bohinjski Bistrici, kjer imate pred mostom na desno (če se pripeljete iz smeri Bled) manjše parkirišče. Drugače lahko zapeljete tudi v mesto in od tam pričnete svojo pot. Steza je dolga 11 km in pelje vse do Stare Fužine ter se stalno počasi vzpenja. Lahko se vrnete po isti poti ali pa naredite krožno turo. Mi smo se zapodili v klanec proti Planici. Do tja je potrebno iti nekaj 100 metrov nazaj po glavni cesti proti Bledu, nato pa zavijete levo. V tem vzponu boste premagali 140 m višinske razlike. Najvišjo točko dosežete v vasi Jereka (615 m). Krožna pot je dolga 20 kilometrov, lahko pa tudi nekaj več, če jo podaljšate do Ukanca. Del od Ribčevega Laza do Ukanca poteka po dokaj prometni cesti, zato je potrebna še dodatna previdnost in natančna navodila obnašanja v prometu mlajšim članom kolesarske ekipe.
Raznolike kolesarske izkušnje za vsakogar
Za družine in začetnike je Bohinjska kolesarska pot popolna izbira. Ta slikovita pot povezuje Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino ter ponuja enostavno, a čudovito kolesarsko izkušnjo. S svojo asfaltirano in označeno traso, ki teče ob Bohinjskem jezeru in skozi zelene travnike, je odlična izbira za sproščujoče družinske izlete. Ta kolesarska pot Bohinj je ime za kolesarsko turo, ki je speljana po Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini. Krožna pot je dolga okoli 20 km in vam v povprečju vzame uro in pol. Kljub temu kolesarska pot Bohinj velja za lahko kolesarsko pot, ki je namenjena vsem kolesarjem, tudi začetnikom in otrokom. Po želji lahko pot namreč skrajšate ali pa jo celo podaljšate. Med potjo se lahko ustavite na zanimivih točkah, kot je Muzej zgodovine Bohinja, ali pa si podrobneje pogledate bohinjske toplarje - kozolce, ki so značilni za to območje.
Za tiste, ki iščejo več izzivov, je na voljo Juliana Bike - krožna turnokolesarska pot, ki obkroža Julijske Alpe. Z dolžino 290 km in 8.500 metri višinske razlike vam ponuja edinstven pogled na Julijske Alpe, Triglavski narodni park in lokalne vasice. Ta pot je razdeljena na 7 glavnih etap in 3 pristopne etape ter vam omogoča raziskovanje lokalnih cest, gozdnih stez in kolovozov. Za še bolj pristno doživetje Bohinja vam priporočamo vodene kolesarske izlete. Z vodnikom boste raziskovali skrite kotičke, ki jih turisti pogosto spregledajo. Za avanturiste, ki si želijo večje izzive, je Juliana Bike idealna izbira. Ta krožna pot vas bo popeljala skozi neokrnjeno naravo Julijskih Alp, po lokalnih cestah in gozdnih poteh. Vsaka etapa vam ponuja edinstvene razglede in nove izzive, zaradi česar je ta pot prava preizkušnja za vse, ki se želijo podati na daljši kolesarski izlet v neokrnjeno naravo. Bohinjska kolesarska pot ni le fizični izziv, temveč tudi estetski užitek. Zasnovana po načrtih priznanega arhitekturnega ateljeja Ostan Pavlin, ta pot povezuje Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino ter ponuja osupljive panoramske razglede.
Še posebej pri tistih, ki ne kolesarijo pogosto, se poraja vprašanje ali se odločiti za samostojno ali vodeno kolesarjenje. Tu je treba poudariti, da si lahko kolesa izposodite ne glede na to, ali boste kolesarili vodeno ali samostojno. Najbolj enostavne ture so dobro označene in malo je možnosti, da bi zašli s poti. Tu je zagotovo manjša potreba po vodeni turi, čeprav je nekaterim bolj prijetno, da se kolesarska pot Bohinj osvoji z vodičem, ki med vožnjo pove nekaj zanimivosti o naravi in okolici. Ne spreglejte pa vodenih tur za bolj zahtevne Bohinj kolesarske poti. Lokalni vodniki vam bodo zagotovo znali pokazati skrivne kotičke, ki jih sami ne bi opazili. Seveda pa to ne pomeni, da ne morete težjih kolesarskih poti osvojiti tudi sami.
Izposoja koles in ponudniki aktivnosti
Če nimate lastnega kolesa, ni nobenih težav. V Bohinju lahko izposodite različne vrste koles, vključno z gorskimi, treking in cestnimi kolesi ter e-kolesi za lažje premagovanje vzponov. Med ponudniki aktivnosti, ki vam lahko pomagajo pri raziskovanju Bohinja s kolesom, so:
- Alpinsport: Specializirani so za odkrivanje skritih kotičkov Bohinja skozi oči domačinov, ob tem pa vam nudijo tudi vodene kolesarske izlete.
- Hike & Bike: Agencija, ki ponuja kolesarske in pohodniške počitnice v Bohinju, s poudarkom na aktivnih doživetjih v naravi.
- PAC Sports in Hostel pod Voglom: Nudijo široko izbiro aktivnosti, vključno s kolesarjenjem, pohodništvom in številnimi športnimi doživetji.
- Flyfisher’s Friend - Govic: Specializirani so za muharjenje in ponujajo vso potrebno opremo ter vodeni izleti.
- Sport4Fun: Ponujajo različne avanturistične aktivnosti, vključno s kolesarjenjem, raftingom, kanjoningom in mnogimi drugimi doživetji v Julijskih Alpah.
Ne glede na to, ali iščete mirno družinsko kolesarjenje, ali pa želite preizkusiti svoje moči na zahtevnejših trasah, Bohinj ponuja nekaj za vsakogar. S številnimi kolesarskimi potmi, vodeni izleti in možnostmi izposoje koles boste zagotovo našli pravo pot za svojo naslednjo avanturo.
Kulinarična postojanka in lokalna arhitektura
Na poti skozi Bohinj se lahko ustavite v gostilni Pod Skalco, kjer želijo gostom nuditi pravo domačo kulinariko. Gostu ponudijo naravno jed pristnega okusa. Njihovo tradicionalno okolje omogoča spoznavanje avtohtone gorenjske in bohinjske kulture. Ob gostilni se nahaja manjši živalski vrt s kozami in otroška igrala. Gostišče si zasluži 5 zvezdic za dobro hrano in prijaznost! Med tem ko vaši otročki spoznavajo živali, lahko vi z njihove odprte terase občudujete prelepe bohinjske gore.
Posebno mesto v lokalnem stavbarstvu Bohinja zavzemajo toplarji - bohinjski stogovi, postavljeni v gručah ali posamično ob domačijah, na robovih vasi in senožetnih planinah. Pod vznožjem kopaste gore Studor, so jih med kolesarjenjem opazili največ na kupu. Namenjeni so sušenju v času košnje, žetve, za spravilo sena, pa tudi za zaščito pred slabim vremenom.
Naravne in zgodovinske znamenitosti na poti
Bohinj vas bo očaral s svojo naravno lepoto in bogato zgodovino. Med kolesarjenjem ali sprehodom lahko odkrijete številne zanimivosti:
- Bohinjsko jezero: Nastalo je ob koncu zadnje poledenitve in je bilo takrat za približno 18 m višje, segalo pa je do Stare Fužine. Le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 m, kar 80 % pa ga je globljega od 20 m, 20 % celo od 40 m. V jezeru živi kar 53 vrst plankonskih alg, okrog 60 vrst nevretenčarske favne (zoobentos) in vsaj 16 vrst rib. Iz Bohinjskega jezera odteka druga najkrajša reka v Sloveniji, Jezernica, ki se od sotočja z Mostnico (100 m od mosta) imenuje Sava Bohinjka. Okrog jezera se žal ne da kolesariti, raje se odpravite peš. Pot je ponekod preveč skalnata in ozka za kolo.
- Soteska Vintgar: Dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo reka Radovna s slapovi, tolmunčki in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine.
- Pokljuka: Z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. Pokljuka je zelo priljubljena izletniška točka, predvsem zanimiva je Pokljuška soteska, ki leži nad dolino reke Radovne in je od vasi Krnica oddaljena le 1 km, od Gorij 2 km in od Bleda 7 km. Dolga je 2 km in v najslikovitejšem delu globoka 40 m. V apnenčasto kamnino jo je vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, katere ostanek je današnji potok Ribščica, pritok Radovne.
- Cerkev Svetega Martina v Srednji vasi: Baročna arhitektura, ki stoji na temeljih srednjeveške cerkve, omenjene že v virih iz obdobja 1493 - 1501, pozidana pa je bila sredi 18. stoletja.
- Prežljeva in Španova kašča v Srednji vasi: Dve ohranjeni kašči iz začetka 17. stoletja, ki sta danes spomeniško zavarovani. Poleg cerkva so bile edine zidane stavbe.
- Cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini: Izvira še iz srednjega veka, pokrita pa s skodlami.
- Cerkev Sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu: Najbolj znamenita podružnična cerkev v Bohinju, zgrajena verjetno že pred letom 1300. Slogovno je najbogatejša stavba v Bohinju, saj zajema čas od romantike do baroka in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik. Posebej zanimiva je glava Janeza Krstnika iz leta 1380. Cerkev je bogato poslikana s freskami, najstarejše so iz 14. stoletja. Ob cerkvi so našli arheološke najdbe od 1. do 5. stoletja.
- Cerkev Sv. Duha ob zahodnem obrežju Bohinjskega jezera: Zgrajena v 18. stoletju, zaznamuje jo lega na rahli vzpetini nad obrežjem jezera.
- Ajdovski gradec: Majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico, opevan v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici. Zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi (700 - 300 pr. Kr.). Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa.
- Zoisova graščina s stolpno uro v Bohinjski Bistrici: Sezidana v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščine stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura, ki je delavcem železarskim omogočala pravočasen odhod na delo.
- Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 - 1917: Muzeji, ki predstavljajo pomembne vidike lokalne zgodovine in etnologije.
Pot do slapa Savica in doline Voje
Kolesarjenje v Bohinju do slapa Savica iz Ukanca je dolgo približno 4 km in traja zgolj slabe pol ure. Slap Savica na površje privre iz voda jezer, ki ležijo v Dolini Triglavskih jezer. Največja zanimivost slapa je ta, da se že pod površjem razdeli v dva dela in tako priteče tudi ven. Poleg veličastnega slapa Savica si lahko med potjo ogledate še pokopališče iz 1. stoletja. Kolesarska pot Bohinj do slapa Savica ima izhodišče v Ukancu.
Vas Stara Fužina je del številnih kolesarskih poti in izhodišče za kolesarsko pot v dolino Voje do slapa Mostnice. Glavna atrakcija doline Voje je vodotok Mostnica. Ta kolesarska pot Bohinj do slapa Mostnice (ki se imenuje tudi slap Voje) v eno smer meri 5 km. Gre za zmerno zahtevno pot, saj od Planinske koče na Vojah pot poteka po makadamu. Zaradi tega je gorsko kolo najboljša izbira, čeprav je za prvi del poti primerno vsako kolo.
Orientacija na Pokljuki in zahtevnejše ture
Planota Pokljuka je prepredena z gozdnimi cestami, vlakami, križišči in odcepi in je orientacijsko zahtevna. Za lažjo orientacijo vam priporočamo uporabo GPS sledi na telefonu oz. Turo pričnemo v vasi Ribčev Laz pred Info centrom Bohinj. Iz parkirišča pred info centrom zavijemo levo proti bohinjskemu jezeru. Ko pridemo do mostu, zavijemo desno in ga prečkamo. Na desni bomo pustili znamenito cerkev sv. Janeza Krstnika. Nadaljujemo po cesti do vasi Stara Fužina in na prvem križišču zavijemo desno preko mostu. Po prečkanju zavijemo levo na kolesarsko poti in ji ves čas sledimo. Vas Stara Fužina pustimo na naši levi in nadaljujemo s kolesarjenjem po zgornji bohinjski dolini. Pred krajšim vzponom prečkamo glavno prometno cesto skozi dolino nato pa sledi vožnja skozi vas Studor, ki se nahaja pod istoimensko goro. V vasi pri kapelici zavijemo desno in po nekaj metrih levo mimo ranča Mrcina (na desni). Sledi krajši spust in drugo prečkanje glavne ceste nato pa se preko polj in travnikov zapeljemo do smučišča Senožeta. Smučišče pustimo na naši desni in nadaljujemo s kolesarjenjem v smeri vasi Češnjica. Malo pred vasjo bomo opazili smerne table za Senožeta in Brod, mi pa se držimo levo in se v vasi levo priključimo na glavno cesto. Nadaljujemo naravnost skozi vas in naprej v smeri vasi Jereka. Ko pridemo do križišča zavijemo levo (smer: Pokljuka, Koprivnik, Jereka). Zapeljemo mimo cerkve sv. Marjete (na naši levi) in ko prečkamo most čez potok Jerečica pričnemo z vzponom. Do vasi Koprivnik nas čaka približno 5.5km zložnega vzpenjanja. Ko prispemo do vasi Koprivnik (na naši levi) nadaljujemo naravnost v smeri Pokljuka. Čudovita pot nas kmalu pripelje do vasi Gorjuše. Vas je dokaj razpotegnjena, mi pa ves čas ostajamo na glavni cesti in ji sledimo. Gorjuše pustimo na naši levi in nadaljujemo v smeri Pokljuka. Pot se kmalu začne vzpenjati. Sledi cca. 3.5 km vzpona nato pa se pričnemo blago spuščati med čudovitimi gozdovi. Na levi bomo med spustom lahko opazili šotno barje Šijec. Po nekaj kilometrih prispemo do križišča na Mrzlem Studencu, kjer zavijemo levo (smer: Rudno Polje) in po nekaj sto metrih zapustimo makadam, ter pri drugem odcepu zavijemo desno (smer: Planinska koča Lipanca, Počitniška hiša Kranjska dolina). Čakajo nas še cca. 3 kilometri blagega vzpona po makadamu. Po 2.5km bomo prispeli na planino Kranjska dolina (na desni) od koder se ob jasnem dnevu lepo vidijo Karavanke. Do našega cilja nas od tega mesta loči le še nekaj sto metrov.
Na turi boste uživali v vožnji po Klodičevi kolesarski poti skozi zgornjo bohinjsko dolino, nato pa se povzpeli do najvišje ležečih vasi v Bohinju. To sta Koprivnik in Gorjuše, ki so še prav posebej znane po izdelovanju pip. Tura poteka delno po kolesarski stezi od Bohinjske Bistrice naprej pa po državni cesti, tako da previdnost pri vožnji ne bo odveč. Od Mrzlega Studenca na Pokljuki naprej je pot makadamska, tako da se nekoliko poveča možnost zdrsa. Na gozdni cesti lahko srečamo gozdarsko mehanizacijo, tako da previdnost pri vožnji ne bo odveč.