Ko se posameznik sooči z diagnozo raka, se zdi, da se življenje ustavi. Vendar pa premislek o dejavnostih, ki lahko izboljšajo duševno in telesno počutje, vključno s potovanji, postaja vse bolj pomemben del celostne obravnave. Potovanje, če je skrbno načrtovano, lahko prinese številne koristi, od zmanjšanja stresa do ohranjanja občutka normalnosti in povezanosti z bližnjimi.
Pomen podpore in razumevanja
Nemalokrat se ne zavedamo, kaj bolniki doživljajo. Pogoste izjave, kot je "Povej, če boš kaj potreboval, vedno bom tukaj zate," so dobrodošle, vendar je v praksi ključnega pomena ponuditi konkretno pomoč. Namesto tipičnega besedičenja se morda ponudimo in predlagamo spremstvo na pregled, psihološko oporo, pomoč pri kuhanju ali pospravljanju - odvisno od tega, kako blizu smo si z bolnikom. Če je imela vaša teta, sodelavka ali soseda isto vrsto raka, je morda bolje, da tega ne omenjamo osebi, ki je trenutno bolna, saj je rak zapletena in nepredvidljiva bolezen, ki vsakega posameznika prizadene drugače.
Pomembno je tudi, da se ne branimo pogovora z bolnikom o stvareh, ki se nam dogajajo, zlasti o lepih in zabavnih dogodkih. Obstajajo najrazličnejši razlogi, zakaj je to dobro, v prvi vrsti pa je razlog, da ne motimo človeka. Ne glede na to, kako blizu smo si z bolnikom, mu je - če ne sodimo med najožje družinske člane - dobro sporočiti, da prihajamo. Po različnih oblikah zdravljenja se namreč lahko pojavljajo stranski učinki, morda je bolnik namenjen k zdravniku, morda pa zgolj potrebuje čas zase. Med terapijo in po njej se telesno in duševno zdravje bolnika spreminja iz ure v uro, občutek slabosti po kemoterapiji pa se lahko spreminja celo iz minute v minuto. Velikokrat se zgodi, da je po eni terapiji bolnik popolnoma v redu, v odlični formi, optimistično razpoložen, po naslednji terapiji pa je lahko zgodba že popolnoma drugačna.
V dobri veri, da skušamo za človeka narediti vse, kar znamo, velikokrat dajemo tudi čudaške nasvete. Če nismo zdravnik oziroma kak drug strokovnjak s tega področja, nikar ne dajajmo nasvetov o temi, o kateri pravzaprav nimamo pojma. Vsekakor je zaželeno, da bolniku pomagamo, a nikar naj se ta »pomoč« ne spreminja v »pridigo«. Edino, kar lahko naredite, je, da spodbudite osebo, da se s svojim zdravnikom pogovori o vseh pomislekih, ki jih ima.
Ko ima nekdo raka, posledice čuti vsa družina. Spomnite se najbližjih družinskih članov in jih vprašajte, kako se počutijo. Verjetno preživljajo zelo težko obdobje in imajo polne roke dela. Bodite na voljo tudi zanje, če le lahko. To bo veliko pomenilo vašemu prijatelju, ki je bolan in sam ne more pomagati svojim najdražjim. Ko nekdo močno zboli, je zelo pomembno, da se mu nudi čim večja podpora.
Prehrana kot ključni dejavnik dobrega počutja
Marsikaj pa lahko naredi tudi bolnik sam, da je kakovost njegovega življenja karseda dobra. Na kakšne načine se da čim bolj okrepiti imunski sistem in s kakšnimi prijemi se lahko izboljša vsesplošno počutje, smo povprašali strokovnjake. Onkološka diagnoza kot tudi specifično onkološko zdravljenje oslabi imunski sistem. Poleg tega pa izguba telesne teže, ki je pri onkoloških bolnikih precej pogosta, dodatno pripomore k slabljenju imunskega sistema. Ključno je, da bolnik uživa raznovrstno prehrano, prilagojeno na presnovno stanje.
Človeško telo za nemoteno delovanje potrebuje konstantno preskrbo s hranili (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali) in vodo. Večina onkoloških bolnikov zaradi bolezni izgubi telesno težo. To je eden od glavnih prognostičnih znakov slabšega preživetja in slabšega odziva tumorja na specifično onkološko zdravljenje. Posledice podhranjenosti so povečano tveganje za nastanek zapletov, zmanjšan odziv na zdravljenje, slabše prenašanje zdravljenja, slabša kakovost življenja in krajše preživetje. Vzrokov za izgubo telesne teže je več, ti nastanejo kot posledica same bolezni ali pa specifičnega zdravljenja. Z ustrezno prehransko podporo lahko zmanjšamo vpliv zdravljenja na vnos hrane in tako pomagamo bolniku, da lažje ohranja telesno težo. Če pa je vzrok izgube telesne teže kaheksija, se ta manjša zaradi spremenjene presnove tudi ob zadostnem vnosu hrane. Pri večini bolnikov s tumorji se namreč sproži sistemski vnetni odziv. Kaheksija je multifaktorski sindrom, pri katerem so izraženi huda izguba telesne mase, mišičja in maščevja ter povišana razgradnja beljakovin zaradi osnovne bolezni.
V poplavi informacij o prehrani pri raku in celo o zdravljenju raka z dietami bi opozorili na pasti alternativnih načinov prehranjevanja med onkološkim zdravljenjem. Problem je, da ti načini prehranjevanja ne upoštevajo vseh načel prehrane onkološkega bolnika. O pozitivnem učinku teh načinov prehranjevanja nimamo znanstvenih dokazov. Iz klinične prakse in na podlagi znanj o telesni presnovi v času rakaste bolezni pa lahko trdimo, da njihova nekritična uporaba lahko bolnikom z rakom resno škoduje in ogroža življenje. Z ustreznim izborom raznovrstne prehrane, ki je prilagojena na presnovno stanje bolnika, lahko bolniki izboljšajo prehranski status in s tem zmanjšajo tveganje za zaplete med onkološkim zdravljenjem, izboljšajo kakovost življenja in posledično izboljšajo možnost za preživetje. Zaradi vseh presnovnih sprememb, ki se v telesu dogajajo med onkološkim zdravljenjem, moramo prehrano vedno prilagoditi presnovnemu stanju bolnika. Zato je ključno, da vedno ocenimo prehranski status bolnika. Prehransko obravnavo bolnika z rakom izvajamo pogosto, ukrepati pa začnemo dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. S prehranskim presejanjem poiščemo bolnike, ki so prehransko ogroženi ali že podhranjeni. Pregled je diagnostični proces, ki ga sestavljajo natančna anamneza, pregled, meritev sestave telesa, ocena vnosa hranil in po potrebi še laboratorijske preiskave. Po pregledu pa sledi prehranska intervencija, kjer v prvi fazi opravimo prehransko svetovanje in bolnika poučimo o načelih uravnotežene prehrane, prilagojene na presnovno stanje, prehranske masave in način zdravljenja.
Na splošno pa velja, da so energijske potrebe bolnika za ustalitev telesne teže pri dejavnih bolnikih 30‒35 kcal na kilogram telesne teže na dan. Bolnik naj si hrano razdeli v vsaj pet obrokov, ki naj bodo sestavljeni iz kakovostnih živil. Potrebe po beljakovinah so povečane in so med 1,2‒2 g beljakovin na kilogram telesne teže na dan. Predvsem pa je treba izbirati kakovostne vire beljakovin, kot so ribe, mleko, mlečni izdelki, pusto meso, perutnina in jajca. Poskrbeti pa moramo tudi za zadosten vnos ogljikovih hidratov, ki so glavni vir energije za naše telo, ki jo celice potrebujejo za svoje delo in za proizvodnjo toplote. Maščobe so vir energije, gradniki celičnih membran in ključne za proizvodnjo nekaterih hormonov in topilo za vitamine A, D, E in K. Kot vir maščob se priporoča rastlinska olja, maslo, oreščke, ribe. V primeru nezadostnega vnosa hranil skozi usta ali hudi podhranjenosti se pri bolnikih uvedejo tudi oralni prehranski dodatki, energijsko in hranilno bogati napitki, s katerimi nadomestimo razliko med dejanskim vnosom in potrebami. Na ta način preprečimo ali upočasnimo izgubo telesne teže.
Varnost in načrtovanje potovanj
Med zdravljenjem raka se pogosto zdi, kot da se življenje ustavi. Bolnikom in svojcem je težko presoditi, katere dejavnosti so še varne - tudi dopust ali krajše potovanje lahko vzbujata dvome. Premišljeno načrtovano potovanje pa bolniku lahko prinese veliko koristi za telo, duha in počutje ter pomaga ohraniti občutek normalnosti in povezanosti z bližnjimi. Če se počutite dobro in vam zdravnik dovoli, lahko načrtovanje izleta ali krajšega potovanja izboljša razpoloženje. Pomembno pa je, da skrbno poskrbite za zdravje in dodate nekaj previdnostnih ukrepov na svoj potovalni seznam. Potovanje se sicer lahko zdi naporno, zlasti ob utrujenosti, zdravilih ali tveganju za okužbo, a prinaša tudi številne koristi - zmanjšuje stres, omogoča druženje ter spremembo okolja in rutine.
Kako lahko podprete ljubljeno osebo med rakom | Diane Thomas | TEDxEustis
Pri načrtovanju potovanja razmislite, kam, kdaj in za koliko časa boste potovali ter kako se boste odpravili, ob upoštevanju svojega zdravljenja. Pomislite na vremenske razmere in podnebje (višina, suhost, vročina, vlaga), saj lahko zdravljenje oteži prilagajanje. Upoštevajte tudi, s kom potujete in ali vam lahko pomaga pri morebitnih težavah. Smiselno je urediti potovalno zavarovanje, vključno z rizikom odpovedi. Podrobnosti poti zaupajte osebi, ki ostane doma.
Potovanje po kemoterapiji
Če stranske učinke dobro obvladujete, je potovanje pogosto mogoče, vedno pa se posvetujte z zdravnikom oziroma onkološko ekipo. Zdravnik bo morda potreboval informacije o načinu prevoza, nastanitvi in dostopu do zdravstvenih storitev. Pomembno je tudi časovno načrtovanje potovanja. Največje tveganje za okužbe nastopi med 7. in 12. dnem po kemoterapiji. Izogibajte se potovanju v dneh, ko so stranski učinki, kot utrujenost ali slabost, najmočnejši. Čas teh učinkov se lahko pri vsakem ciklu nekoliko razlikuje, zato si vodite zapiske in datume odhodov načrtujte glede na to. Če letite, se z zdravnikom posvetujte glede kompresijskih nogavic ali rokavov, saj kemoterapija poveča tveganje za krvne strdke.
Izbira načina potovanja
Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom so bolj ranljivi, zato je izbira prevoza pomembna.
Potovanje z letalom:Če želite potovati z letalom, upoštevajte naslednje varnostne ukrepe:
- Posvetujte se z zdravnikom, ali je potovanje varno glede na vaše zdravljenje.
- Razmislite o uporabi invalidskega vozička, če se hitro utrudite ali ne morete veliko hoditi.
- Prosite za predčasno vkrcanje ali pomoč pri vkrcanju.
- Nosite razkužila za roke in vlažilne robčke - čeprav letalske družbe med leti temeljito čistijo, je vedno dobro očistiti svoj prostor.
- Če vam je udobno, nosite masko, kar lahko zmanjša tveganje za okužbo z virusom dihal, kot je Covid-19.
- Nosite udobna oblačila, kot so hlače in majica z dolgimi rokavi, za dodatno zaščito.
Potovanje z avtom ali avtodom:Nudi številne prednosti v primerjavi z letalom, avtobusom ali vlakom:
- Izognili se boste gneči in tveganju okužb.
- Lažje boste spakirali vse potrebno in pripravili obroke po svojih potrebah.
- Potujete lahko v lastnem tempu, z več udobja in postanki.
Preprečevanje zdravstvenih težav na potovanju
Če zbolite, poiščite pomoč zdravnika ali nujne zdravstvene službe. Vedno imejte pri sebi kontakte sorodnikov in zdravstvene dokumente. Ne glede na to, kje po svetu se nahajate, bodite pozorni na to, kaj jeste in pijete.
- Voda: Pijte ustekleničeno vodo ali vodo prekuhajte (vsaj 1 minuto), če niste prepričani, da je voda pitna. Priporočeno je približno 1,5-2 litra vode dnevno (odvisno od telesne teže in zdravniških navodil). V vročini ali pri večji aktivnosti so potrebe še večje. Vodo pijte po požirkih čez dan - ne naenkrat, da se izognete slabosti ali obremenitvi želodca.
- Hrana: Izogibajte se ledu, jejte samo sveže pripravljeno in dobro (pre)kuhano hrano, ki je še vroča. Izogibajte se surovi hrani, razen če jo lahko sami olupite ali očistite (npr. sadje). Ne jejte hrane, ki je bila izpostavljena muham, na primer pri uličnih prodajalcih. Pazite pri školjkah, mleku in sladoledu iz nezanesljivih virov.
Zaščita pred soncem
Zaščita kože pred soncem je pomembna za vsakogar. Kemoterapija, radioterapija in biološka zdravila lahko naredijo kožo bolj občutljivo in dovzetno za poškodbe. Zato je treba biti previden tako med zdravljenjem kot tudi po njem. Nosite klobuk s širokim robom, oblačila iz naravnih vlaken (bombaža, lana, drugih naravnih vlaken), uporabljajte kremo z visokim zaščitnim faktorjem, bodite v senci in se izogibajte soncu med 11. in 15. uro. Če ste imeli obsevanje, obsevano območje vedno pokrijte. O posebnih ukrepih se posvetujte z zdravnikom.
Vabljeni k ogledu posnetka spletnega predavanja s strokovnjakom ZDRAVJE IN NEGA KOŽE MED IN PO ZDRAVLJENJU RAKAVIH OBOLENJ z Dominikom Škrinjarjem, dr. med. TUKAJ.
Potrebna zdravniška posvetovanja in dokumentacija
Zdravljenja raka, kot sta radioterapija in kemoterapija, lahko včasih povzročijo kratkotrajne telesne težave. Nekatera zdravljenja naredijo kožo tudi bolj občutljivo na sonce. Zaradi teh učinkov je lahko potovanje omejeno - bodisi v trajanju bodisi v tem, katere aktivnosti si lahko privoščite. Če želite potovati v tujino, pa je lahko dodatna ovira tudi pridobitev potovalnega zavarovanja. Sredi zdravljenja to še ne pomeni nujno, da potovanje ni mogoče.
Premislite, katera zdravila in pripomočke boste vzeli s seboj, pri čemer upoštevajte, da nekatera zdravila, na primer opioidi za lajšanje bolečin, niso dovoljena v nekaterih državah. Za načrtovanje jemanja zdravil se posvetujte tudi s farmacevtom v lekarni, hkrati pa poskrbite, da imate dovolj zdravil in pripomočkov za celotno potovanje, vključno z nekaj dnevi pred in po njem. Vaša ekipa vam lahko prav tako pomaga načrtovati termine zdravljenja okoli potovanja, da bo vaše počutje med potovanjem čim bolj optimalno.
Kdaj potovanje ni priporočljivo
Večina ljudi z rakom lahko potuje brez večjih težav. Včasih pa je bolje, da potovanje preložimo - npr. po operaciji, presaditvi kostnega mozga, ob nizkih krvnih celicah ali nalezljivih boleznih.
POMEMBNO: Letenje lahko poslabša stanje pri nekaterih bolnikih. Preden se odpravite na letalo, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali specialistom. Najbolje poznajo vaše zdravstveno stanje in vam lahko svetujejo, kaj je za vas varno. Včasih je dobro preveriti tudi pri letalski družbi, s katero potujete.
Ključna vprašanja pred potovanjem
Pred načrtovanjem potovanja je ključnega pomena zastaviti si določena vprašanja in se posvetovati z zdravstveno ekipo:
Ali je zame varno potovati?Nekatera zdravljenja raka povečajo tveganje za krvne strdke in okužbe, zlasti ob oslabljenem imunskem sistemu zaradi kemoterapije. Večina ljudi sicer dobro prenaša spremembe tlaka in kisika med letom, a pri nekaterih so te težave izrazitejše. Nevarnost predstavljajo tudi okužbe drugih potnikov, denimo prebavne ali dihalne, kar je posebej izrazito na križarjenjih, kjer se črevesni virusi hitro širijo.
Ali obstaja najboljši čas za potovanje?Med kemoterapijo ste lahko bolj dovzetni za okužbe, anemijo in stranske učinke. Če vam je potovanje dovoljeno, se z zdravnikom posvetujte o najbolj primernem času, saj mnogi raje ne potujejo med aktivnim zdravljenjem zaradi slabosti in utrujenosti.
Kaj naj imam vedno s seboj v nujnem primeru?Vedno imejte s seboj dodatna zdravila in povzetek svojega zdravstvenega stanja z navodili za nujne primere, vključno s kontakti, odmerki zdravil in navodili za nujni prevoz v bolnišnico. Priporočljivo je tudi zdravniško potrdilo, zapiski z obiskov in digitalni posnetki pregledov (npr. MRI), da lahko zdravniki hitro primerjajo spremembe.
Ali potrebujem posebne dokumente za zdravila?Nekatera zdravila je lažje prenašati kot druga. Če jemljete opioide ali metadon zaradi bolečin, boste morda v nekaterih državah potrebovali zdravniško pojasnilo. Večina letališč ima storitve, ki pomagajo pri tem, še posebej, če jih vnaprej obvestite. Vzemite si več časa pri varnostnem pregledu, da se izognete stresu.
Katere ukrepe naj upoštevam med letom?Dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za krvne strdke. Posvetujte se z onkologom glede kompresijskih nogavic in premikanja vsaki 2-3 ure, tudi med sedenjem. Takoj pokličite zdravnika ob simptomih, kot so oteklina nog, bolečine v prsih ali težko dihanje.
Ali naj obvestim kogarkoli o svojem zdravstvenem stanju?Razkrivanje zdravstvene zgodovine je vaša odločitev, a imejte vedno pri roki povzetek stanja. Zdravnik vam lahko svetuje, kaj je primerno. Večina potovanj je varna, a pripravljenost je ključna.
Ali potrebujem dodatna cepljenja?Vsaka destinacija prinaša tveganje za okužbe. Pred potovanjem se pozanimajte pri zdravniku o potrebnih cepljenjih in najboljšem času za njih.
Priprava potovalnega zdravstvenega kompleta
Vse dokumente in pripomočke imejte na enem mestu. Vključite zdravstvene zapise z zdravniškimi kontakti, zdravila in načrte zdravljenja, kontaktne podatke sorodnikov, zavarovanje, medicinske pripomočke in komplet prve pomoči, kot so obliži, povoji, razkužilo, protibolečinske tablete, zdravila proti slabosti, ter lahko tudi sončna očala, klobuk ali leče.
S pravilno pripravo je potovanje z rakom lahko varno in celo sproščujoče, kar pripomore k boljši kakovosti življenja bolnika.
Darovanje krvi po prebolelem raku
Darovanje krvi je učinkovit način za reševanje življenj, vendar se kot oseba, ki je preživela raka, morda sprašujete, ali ste upravičeni do tega darila. Smernice za darovanje krvi so lahko zapletene, zlasti ko gre za zdravstveno zgodovino, kot je rak. Poznavanje pravil o darovanju krvi za osebe, ki so preživele raka, je ključnega pomena, saj je upravičenost pogosto odvisna od dejavnikov, kot so vrsta raka, zgodovina zdravljenja in čas od remisije.
Preživeli bolniki z neinvazivnim rakom (npr. bazalnoceličnim ali ploščatoceličnim karcinomom) so pogosto upravičeni, če so v celoti zdravljeni, medtem ko preživeli bolniki s krvnim rakom (npr. levkemija ali limfom) na splošno niso upravičeni. Običajno morate ostati brez raka vsaj 1-5 let po zdravljenju, odvisno od smernic posameznih organizacij.
Upravičenost do darovanja krvi za osebe, ki so preživele raka, je odvisna od posebnih zdravstvenih in osebnih dejavnikov. Vrsta raka ima pomembno vlogo pri določanju upravičenosti. Če ste imeli kožnega raka, kot sta bazalnocelični ali ploščatocelični karcinom, ki je bil v celoti odstranjen, ste pogosto upravičeni do darovanja. Prav tako pomembna je vaša zgodovina zdravljenja. Uspešno zdravljenje brez ponovitve bolezni izboljša možnosti za upravičenost. Pri kemoterapiji, obsevanju ali drugih intenzivnih oblikah zdravljenja bo morda potrebno daljše okrevanje, preden boste lahko darovali. Na upravičenost vpliva čas, ki je pretekel od zaključka zdravljenja raka.
Darovanje krvi po prebolelem raku prinaša potencialne koristi in tveganja. Če ste upravičeni, lahko z darovanjem krvi prispevate k reševanju življenj, kar vam lahko prinese čustveno zadovoljstvo in občutek smisla. Poleg tega postopek darovanja krvi pogosto vključuje zdravstvene preglede, kot so preverjanje hemoglobina in rutinski pregledi, ki vam lahko pomagajo spremljati vaše splošno zdravstveno stanje po zdravljenju.
Glavna skrb pri ocenjevanju upravičenosti preživelega bolnika z rakom je zaščita prejemnikov. Prejemniki krvi, zlasti tisti z oslabljenim imunskim sistemom, so ogroženi, če transfundirana kri vsebuje ostanke rakavih celic ali kontaminantov iz preteklih zdravljenj. Drugo tveganje je povezano z zdravili, kot so imunosupresivi ali posebna zdravila proti raku, ki lahko po zdravljenju še vedno krožijo v sledovih.
Zdravstveni delavci pri ugotavljanju upravičenosti do darovanja krvi pri preživelih bolnikih z rakom poudarjajo, da je treba natančno oceniti vašo zdravstveno anamnezo. Onkologi in hematologi običajno svetujejo, da pred odločitvijo o darovanju krvi počakate od 1 do 5 let po zdravljenju, odvisno od vrste raka in opravljenega zdravljenja. Če ste preživeli neinvazivni rak, kot je uspešno zdravljeni bazalnocelični ali ploščatocelični kožni rak, lahko zdravstveni strokovnjaki brez daljšega odlašanja menijo, da ste upravičeni. Obravnavati morate tudi morebitne zaplete zaradi preteklih zdravljenj. Zdravniške ekipe ocenijo učinke kemoterapije, obsevanja in uporabe imunosupresivov, saj lahko ti negativno vplivajo na kakovost darovane krvi.
Strokovnjaki Rdečega križa in podobnih organizacij se osredotočajo na etična in zdravstvena načela varnega darovanja krvi. Upravičenost preživelih bolnikov z rakom do darovanja krvi je odvisna od predpisov, ki jih določa posamezna država. V Združenih državah Amerike organizacije, kot je Rdeči križ, dovoljujejo darovanje krvi preživelim raka, če so vsaj eno leto brez raka, razen za preživele raka na krvi, ki do tega niso upravičeni. V Združenem kraljestvu lahko preživeli bolniki z večino vrst raka darujejo dve leti po končanem zdravljenju, če izpolnjujejo splošna zdravstvena merila. Vendar pa se posamezniki z rakom na krvi, vključno z levkemijo in limfomom, soočajo s trajno prepovedjo. V Nemčiji morajo biti posamezniki brez raka najmanj pet let, preden začnejo razmišljati o darovanju, preživeli bolniki s krvnim rakom pa so trajno neupravičeni do darovanja. Indijski predpisi so v skladu s konservativnim pristopom, saj zagotavljajo, da so vsi preživeli raka trajno zadržani, da se zavaruje zdravje prejemnika.
Ali lahko darujete kri kot oseba, ki je preživela raka, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od vrste raka, zgodovine zdravljenja in časa od remisije. Nujno se posvetujte z zdravstvenimi delavci in upoštevajte pravila, ki jih določa lokalna organizacija za krvodajalstvo. S tem zagotovite varnost sebi in tistim, ki se zanašajo na darovanje krvi, ki rešuje življenja.
Napredek v onkologiji in možnosti za preživetje
Naši rakavi bolniki imajo vse več možnosti za preživetje, kažejo najnovejši rezultati registra raka pri Onkološkem inštitutu. Primerjava petletnih obdobij 1997-2001 in 2012-2016 je pokazala, da se je petletno čisto preživetje v povprečju povečalo za enajst odstotkov - najbolj pri raku na debelem črevesu in danki, pri kožnem melanomu in pri pljučnem raku. Medtem ko ima register raka v Sloveniji 70-letno tradicijo, smo državni program obvladovanja raka vzpostavili pred desetletjem; na jesen sledi nov strateški dokument, ki bo zastavil usmeritve za obdobje 2022-2026 in v njem bodo po zagotovilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja zajete tudi evropske usmeritve načrta boja proti raku. Kajti ne glede na uspehe slovenske onkologije in na napredek pri preživetju je iz mednarodnih primerjav razvidno, da imajo oboleli z rakom v najuspešnejših evropskih državah še nekoliko več možnosti preživetja kot slovenski.
Raziskava o preživetju je zajela dobrih 192.000 oseb, ki so jim diagnozo raka postavili v dvajsetletnem obdobju - med 1997 in 2016. Petletno čisto preživetje pri moških se je v tem času povečalo za 17, pri ženskah pa za šest odstotkov; pri moških je preživetje zdaj 55-, pri ženskah 60-odstotno. Najslabše možnosti imajo oboleli med 75. in 94. letom, a se je tudi pri njih v dveh desetletjih preživetje izboljšalo za sedem odstotkov. »Na prvi pogled se zdi, da so tudi moški bolje začeli skrbeti za svoje zdravje in izginja moška 'mačo' populacija. Velik delež porasta preživetja pri moških je mogoče pripisati preživetju bolnikov z rakom prostate, kjer je poraslo kar za dobrih dvajset odstotnih točk,» meni prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator Državnega programa obvladovanja raka.
Oboleli z rakom na debelem črevesu in danki imajo po zadnjih podatkih 62-odstotno možnost petletnega čistega preživetja, bolniki s kožnim melanomom 90- in bolniki s pljučnim rakom 18-odstotno možnost. Raki, kjer napredka s časom ni opaziti ali pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, so rak trebušne slinavke, požiralnika, jeter, žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji. Mladostnikov in otrok z rakom je manj kot odstotek; zbolevajo predvsem za levkemijami, možganskimi tumorji in limfomi ter imajo boljše petletno preživetje kot odrasli, še kaže raziskava. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno preživetje otrok in mladostnikov z rakom povečalo za več kot sedem odstotkov - na 86 odstotkov.
Rak v svetu velja za epidemijo sodobnega časa; tudi v Sloveniji je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem pri ženskah. Pri nas vsako leto za rakom zboli več kot 15.000 ljudi, umre pa jih nekaj več kot 6.000. Kar 100.000 je ljudi, ki so kdaj zboleli za eno od rakavih bolezni. Ker je ob diagnozi dve tretjini zbolelih starejših od 65 let, slovensko prebivalstvo pa se stara, naši onkologi napovedujejo, da bo breme te bolezni vse večje.
Poleg terapije je ključ do uspeha v boju z rakom organiziranost bolnika in njegova notranja moč, saj strokovnjaki poudarjajo pomembnost teh dejavnikov. V seminarju boste odkrili, kako pomemben je vaš življenjski slog (prehrana, gibanje, počitek itd.), ter kako močno vpliva na vaše zdravljenje skupaj s psihičnim stanjem. V procesu zdravljenja raka je pomembno gibanje. S tem je povezan gen P53. Načinov gibanja, ki so primerni za rakavega bolnika, ni dosti.