Puštal, predmestje Škofje Loke, skriva bogato zgodovino, ki sega daleč v srednji vek. Čeprav je danes le streljaj oddaljen od mestnega jedra, so se že v 13. stoletju pojavljala bistvena nasprotja med Puštalom in Škofjo Loko. Ozemlje Puštala je namreč pripadalo drugemu gospostvu kot mesto, kar je botrovalo drugačnemu družbenemu položaju njegovih prebivalcev. Medtem ko so v mestu živeli obrtniki in trgovci, so v Puštalu prebivali predvsem kajžarji in bajtarji, ki so se preživljali z neagrarnimi dejavnostmi. Te so bile v Puštalu izjemno razširjene in raznolike, od glavnikarstva do nenavadnega lovljenja in prodaje žab, katerih je bilo v reki Sori in njeni okolici na pretek. Pot v Puštal nas popelje po sledeh teh zanimivih zgodb, razkriva lepo ohranjeno tipično arhitekturo, stare obrti in nas popelje mimo krajev, povezanih z legendami, vključno z nekdanjim skrivališčem hudiča.
Začetek poti: Mestni trg in vstop v Karlovec
Naše popotovanje po Puštalu se začne na Mestnem trgu v Škofji Loki, natančneje nasproti Martinove hiše. Od tod prečkamo glavno cesto in se po Kopališki ulici podamo proti Karlovcu, predmestju, ki je svoje ime najverjetneje dobilo po hrvaškem mestu Karlovec v Vojni krajini. Ta ulica predstavlja nekakšen vstop v staro predmestje, ki je bilo nekoč znano tudi kot Spodnji Karlovec. Že na začetku nas pot vodi mimo zanimivih zgodovinskih stavb, ki pričajo o nekdanjih dejavnostih prebivalcev.
Firbarjeva hiša: Srce barvarske obrti
Na Kopališki ulici 8 v Karlovcu stoji Firbarjeva hiša, poimenovana po svoji nekdanji dejavnosti - firbarstvu oziroma barvarstvu. Z barvarsko obrtjo se je v tej hiši ukvarjal Jurij Pokorn, ugleden mož, ki je v obdobju med letoma 1861 in 1866 opravljal funkcijo loškega župana. Njegova dejavnost je bila ena izmed pomembnih neagrarnih dejavnosti, ki so omogočale preživetje prebivalcem Puštala in tako prispevale k njegovi posebnosti v primerjavi z mestnim jedrom.
Lepo znamenje in vodnjak: Kraj srečevanja in zbiranja vode
Na križišču Kopališke in Fužinske ulice, na meji med Karlovcem in Studencem, stoji Lepo znamenje. Prvotno je bilo leseno, od leta 1826 pa na tem mestu stoji zidano znamenje, ki je bilo v preteklosti pomembno romarsko in družabno središče. Ob znamenju stoji tudi vodnjak, ki je nekoč služil kot vir pitne vode za okoliške prebivalce. To je bil prostor, kjer so se ljudje srečevali, izmenjevali novice in si pomagali pri vsakdanjih opravilih. Talne oznake nas od Lepega znamenja vodijo naprej.
Hudičeva brv: Legenda ob reki Sori
Nekaj časa nas talne oznake vodijo med hišami v Karlovcu, nato pa zavijemo levo proti Hudičevi brvi. Ta lesena brv čez reko Soro je dobila svoje ime po legendi, ki pravi, da se je na tem mestu nekoč prikazoval hudič. Domačini so ga sprva poskušali pregati z znamenji, ki so jih postavili na obeh straneh mostu, a se je kljub temu še nekaj časa prikazoval na sredini. Hudiča naj bi dokončno pregnali pod Šturmovo skalo, ko so na sredino brvi postavili znamenje, posvečeno sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov. Ta brv ni bila le prehod čez reko, temveč tudi kraj, kjer sta nekoč delovala kovačija, mlin in žaga na vodni pogon, kar dodatno poudarja pomen reke S in njene okolice za razvoj Puštala.
Bernikova in Poličarjeva hiša: Pričevalci poplav
Na drugi strani Hudičeve brvi ob poti stojita dve lepo ohranjeni zidani hiši iz 18. stoletja. Ena izmed njiju je Bernikova hiša, druga pa Poličarjeva hiša. Na fasadi Poličarjeve hiše je zaznamovana oznaka, datirana z 27. septembrom 1926. Ta oznaka prikazuje, do kam je segala voda med veliko poplavo leta 1926, ki je močno prizadela območje. Ti hiši tako predstavljata ne le arhitekturno dediščino, temveč tudi pomemben spomin na naravne katastrofe, ki so oblikovale življenje v Puštalu.
Nacetova domačija: Spomenik slovenske dediščine
Pot nas nato vodi desno mimo nekdanjega kopališča proti Nacetovi domačiji, ki je bila zgrajena že v 16. stoletju. Svoj baročni videz je dobila leta 1755. Domačija se imenuje po Ignaciju Homanu, ki jo je kupil leta 1818, od takrat pa se lastništvo prenaša iz roda v rod. Nacetova domačija je dragocen primer stare slovenske domačije, ki je ohranila prvotno zunanjo obliko in staro notranjo opremo. Predstavlja pomemben spomenik slovenske dediščine in pričevalca o načinu življenja v preteklosti.
Puštalski grad: Umetnost in glasba
Od Nacetove hiše se po isti poti vrnemo do Hudičeve brvi, a namesto da bi jo prečkali, zavijemo desno v ulico. Mimo starih hiš prispemo do Puštalskega gradu. Grad se omenja že v 13. stoletju, sedanji videz pa je nastajal od 16. stoletja dalje. Grad je bil v lasti rodbine puštalskih gospodov, danes pa v njem domuje Glasbena šola Škofja Loka. Najdragocenejša umetnina v gradu je čudovita freska Giulia Quaglia "Snemanje s križa" iz leta 1706, ki sodi med najpomembnejša umetniška dela v Škofji Loki. Grajska posest je imela v 17. stoletju pomembno vlogo.
Hribec in cerkvica sv. Križa: Razgled in duhovnost
Pot od Puštalskega gradu vodi desno proti Hribcu. Kratek vzpon na Hribec nas mimo kapelic Križevega pota pripelje do cerkvice sv. Križa, ki je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. S Hribca se ponuja najlepši razgled na Škofjo Loko in njeno okolico, vključno s Poljansko dolino. Ta kraj je bil v preteklosti pomemben romarski cilj in prostor za duhovno bogatenje. V bližini Hribca se nahaja tudi naravno kopališče ob Poljanski Sori, kjer se lahko obiskovalci osvežijo v toplih poletnih dneh.
Virtuální lesní procházka v rozlišení 4K po stezce Middle Fork Trail v oblasti Snoqualmie. Část 1 – 3 hodiny relaxační hudby
Zaključek sprehoda: Pot nazaj v mesto
Od cerkvice sv. Križa do starega mestnega jedra nas loči le še kratek sprehod. Pot nas vodi mimo nogometnega igrišča, čez Puštalski most in po klancu navzgor do naše izhodiščne točke na Mestnem trgu. Med sprehodom po Puštalu nas spremljajo zgodbe, ki nam razkrivajo, kako so "Puštuci" živeli nekoč, kako so s krajem povezani hudič, glavniki, žabe in še marsikaj zanimivega. Puštal je tako več kot le predmestje; je kraj z bogato zgodovino, zanimivimi legendami in pomembno kulturno dediščino, ki čaka na raziskovanje.
Puštal v širšem kontekstu Škofje Loke
Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino predstavlja slikovito srednjeveško prizorišče Škofjeloškega pasijona, nesnovne kulturne dediščine, ki je pod okriljem Unesca. Škofja Loka se ponaša z bronastim znakom Slovenia Green Destination, kar potrjuje njeno zavezanost trajnostnemu turizmu. Občina Gorenja vas - Poljane, v katero spada tudi Puštal, je prav tako prejemnica bronastega znaka Slovenia Green. Te oznake poudarjajo bogastvo naravnih in kulturnih zakladov, ki jih Slovenija ponuja na vsakem koraku. Škofjeloško hribovje, v objemu Cerkljanskega in Idrijskega hribovja, je prepredeno z urejenimi in markiranimi pohodniškimi potmi, ki so primerne za vse vrste obiskovalcev, od družin do izkušenih pohodnikov. Obiskovalci lahko uživajo v domačih dobrotah in okusih v lepo urejenih planinskih kočah in domovih.
Romualdova (pasijonska) pot ponuja poglobljeno spoznavanje glavnih znamenitosti Škofje Loke in njene najpomembnejše dragocenosti, Škofjeloškega pasijona, ki je vpisan na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Edinstvena uprizoritev pasijona na ulicah starega mestnega jedra je na ogled vsakih šest let, naslednjič leta 2026.
V poletnih mesecih reka Sora vabi obiskovalce k osvežitvi v njenih tolmunih, urejena kopališča v Puštalu in Pustotniku ob Poljanski Sori pa nudijo dodatne možnosti za vodno zabavo. Za tiste, ki si želijo toplejše vode, je na voljo bazen Kopačnica, ki ga napaja izvir s temperaturo vode nad 23 stopinj Celzija. V bližnji brunarici je poleg pijač in prigrizkov mogoče najti tudi domače izdelke z okoliških kmetij.
Gastronomska posebnost regije je Visoška pečenka, ki izvira z Visokega v Poljanski dolini. Danes je pogosto postrežena v lokalnih gostiščih, kar predstavlja okusno popestritev obiska. Lokalni vodniki obiskovalcem približajo krajevne posebnosti in skrivnosti, za katere morda niso vedeli, ter tako obogatijo doživetje.
Škofjeloško območje vabi k preverjanju in preseganju lastnih meja z navdihi ustvarjalnosti, gibanjem po naravi in okušanjem tipičnih posebnosti. Za prijeten oddih in počitek so na voljo različne možnosti nastanitev v bližnji okolici, ki zadovoljijo različne okuse.
Škofja Loka je odlično izhodišče za raziskovanje širše okolice. Le dobrih 20 km stran je slovenska prestolnica Ljubljana, do katere se je mogoče pripeljati z vlakom ali avtobusom. V bližini so tudi druga zanimiva mesta, kot so Celje, Žalec, Novo mesto in Kamnik. Srednjeveško mesto Kamnik z Veliko planino, ki je znana po pastirskem življenju, ponuja vpogled v tradicionalno življenje. Na drugi strani Škofjeloškega hribovja leži Idrija, očarljivo mesto Unescove dediščine, ki je zaznamovano z rudnikom živega srebra in čipkarstvom.
