Območje Triglavskega narodnega parka, ki predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino Slovenije, je bilo deležno posebne pozornosti že pred stotimi leti. Danes je park simbol varstva narave, včasih v kombinaciji z varstvom kulturne dediščine. V njegovem osnovnem bistvu je namenjen temu, da bi znotraj njegovih meja narava delovala nemoteno, hkrati pa je namenjen tudi človeku, da bi naravo in njene procese občudoval in proučeval. Jubilejno leto obeležuje 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika današnjega Triglavskega narodnega parka. Ta slovesnost in simpozij, ki je potekal na Bledu, je združil strokovnjake in poznavalce, ki so osvetlili preteklost, aktualno stanje in sprožili razmisleke o prihodnosti parka.
Nastanek Alpskega varstvenega parka: Od pobud do realizacije
Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti v Julijskih Alpah so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja kot spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Ključni korak k ustanovitvi parka je bil narejen 4. aprila 1924, ko je Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Ker so bila posestva Kranjskega verskega zaklada takrat v državni upravi, je to omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani, in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom te pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park.
Od Alpskega varstvenega parka do Triglavskega narodnega parka
Proces oblikovanja parka je bil dolgotrajen in zapleten, saj so potekale številne razprave in usklajevanja med občinami, državnim komitejem za varstvo okolja in lokalnim prebivalstvom. Dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, predavatelj, publicist, fotograf in nekdanji vršilec dolžnosti direktorja JZ TNP, je predstavil dogajanje od ustanovitve Alpskega varstvenega parka do prvega Triglavskega narodnega parka leta 1961. Njegov prispevek z naslovom "Ustanavljanje velikega Triglavskega narodnega parka: Kako je nastajal prvi sodobni narodni park v Sloveniji" je objavljen v posebni izdaji časopisa Acta Triglavensia, ki je izšla ob jubilejnem simpoziju.
Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik je izpostavil, da je naravovarstvo v okviru parka od začetkov prvega zavarovanega območja do danes preraslo v povezovanje vseh deležnikov s tega področja na lokalni in državni ravni. "Praznovanje 100-letnice nam je dalo povod, da razmislimo o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih 100 letih in kaj so cilji za naslednjih 100 let," je dejal.
Generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Katarina Groznik Zeiler je poudarila posebno vlogo Triglavskega narodnega parka v sistemu varstva narave Slovenije, ki simbolizira varstvo narave. "Zato je toliko bolj pomembno, da v edinem narodnem parku dosegamo vse cilje, ki smo si jih zastavili," je povedala in spomnila na pripravo novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki je v teku. "To je ponovna priložnost, da se lokalno prebivalstvo vključi v pripravo novega skupnega dokumenta za naslednjih 10 let," je dodala. Župan Občine Bled Anton Mežan je ob tem izpostavil, da je JZ TNP v jubilejnem letu prejel zlato plaketo Občine Bled za predano delo na področju varstva narave.
Mednarodno sodelovanje in Alpska konvencija
Triglavski narodni park se ponaša z bogatim mednarodnim sodelovanjem, ki je ustvarilo velik ugled parka. Mag. Martin Šolar, nekdanji direktor JZ TNP, član sveta zavoda, naravovarstvenik, gozdar, direktor Kobariškega muzeja in podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je predstavil to sodelovanje. Park je prejel več priznanj, med drugim Unescovo biosferno območje in diplomo Sveta Evrope.
Blanka Bartol, krajinska arhitektka in vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference, je spregovorila o Konvenciji o varstvu Alp in zavarovanih območjih. Alpska konvencija, mednarodna pogodba sprejeta leta 1995, je namenjena varstvu Alp in njihovemu trajnostnemu razvoju. Pogodbenice se zavezujejo k ohranjanju narave, trajnostni rabi virov ter sodelovanju pri prostorskem načrtovanju. "Protokol o varstvu narave in urejanju krajine, sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ostaja aktualen in vsebuje cilje za varstvo ekosistemov in lokalne skupnosti," je poudarila.
Janez Bizjak, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik, publicist in raziskovalec alpske arheologije ter dolgoletni direktor JZ TNP, je v svojem prispevku, ki ga je predstavil mag. Martin Šolar, izpostavil pomen Alpske konvencije in aktivno vlogo Slovenije ter Triglavskega narodnega parka pri njenem nastajanju. Priprava konvencije je bila dolgotrajen proces usklajevanja različnih zamisli in interesov.
Triglavski narodni park kot spodbuda za razvoj varstva narave
Mag. Jana Vidic, predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor ter članica strokovnega sveta Triglavskega narodnega parka, je predstavila pomen parka kot spodbude za razvoj sistema varstva narave v Sloveniji. Poudarila je, da je za uresničevanje ciljev varstva narave potreben družbeno dogovorjen sistem, ki omogoča varstvene aktivnosti.
Biolog in naravovarstvenik Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave je opisal pomen parka za varstvo vrst, habitatov in naravnih vrednot ter Triglavski narodni park kot fokus varstva narave in razvoja upravljavskega znanja v Sloveniji. Etnologinja in konservatorka Saša Roškar s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je spregovorila o pomenu parka za varstvo kulturne dediščine, pri čemer je opozorila na temeljito spremembo odnosa do kulturne dediščine v parku v zadnjih sto letih.
Razmisleki o trajnostnem razvoju v parku
Branko Ravnik, svetovalec za področje kmetijstva v Javnem zavodu Turizem Bohinj, je razmišljal o tem, ali je razvoj kmetijstva ob ohranjanju njegove strukture utopija ali nujnost. Poudaril je, da je na ta prostor stoletja zelo vplival človek s svojo dejavnostjo, in opozoril na nujnost razmisleka o prihodnji poti.
Dr. Aleš Poljanec, gozdar in naravovarstvenik, strokovni vodja Zavoda za gozdove Slovenije, je predstavil gospodarjenje z gozdovi v Triglavskem narodnem parku. Raba gozdov in načrtno gospodarjenje imata dolgo tradicijo, ki je v stoletjih vplivala na današnjo podobo gozdov in krajine. "Danes gospodarimo z gozdovi trajnostno, večnamensko in sonaravno, prilagojeno režimom zavarovanja," je poudaril.
Miha Marolt, geograf in lovec, ki je v JZ TNP zadolžen za varstvo prostoživečih živali, je predstavil upravljanje z divjadjo v narodnem parku. Poudaril je, da je upravljanje z divjadjo v narodnih parkih podrejeno naravovarstvenim ciljem in se je v zadnjih sto letih spreminjalo skladno z družbenimi razmerami.
Geografinja, alpinistka in predavateljica dr. Irena Mrak je spregovorila o gorništvu v času dinamičnih okoljskih in družbenih sprememb. Ugotavlja, da se ljudje vse bolj zavedajo ugodnega vpliva gibanja na prostem na zdravje. Naraščanje obiska gora je deloma posledica povečevanja obsega prostega časa in želje po dokazovanju, pri čemer imajo največjo vlogo družbena omrežja.
Maša Klavora, aktivistka, koordinatorka in direktorica fundacije Pot miru v Posočju, je predavala o odgovornem, trajnostnem turizmu.
Slogan obeleževanja 100-letnice, "Varstvo je obstoj", opozarja, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot ter njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pomembno je loviti ravnotežje med ohranjanjem, varovanjem, tradicijo, razvojem ter med domačini in obiskovalci. Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem jubileja je prevzela predsednica Republike Slovenije. Današnji slavnostni simpozij je potekal v sklopu slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2023 in 2024.
Projektna naloga: Arhitekturni natečaj za kamp
V kontekstu trajnostnega razvoja in načrtovanja prostora je pomemben tudi arhitekturni natečaj za ureditev kampa. Obstajajoči kamp je prepoznaven po svoji idilični legi ob Savi Doliniki, bajerju, izjemni kulisi okoliških gora ter popolni integriranosti v naravno okolje. Projektna naloga predvideva ureditev novega vstopnega območja z recepcijo, trgovino, večnamenskim prostorom in gostinsko ponudbo s pogledom na bajer, prireditvenega prostora z restavracijo ter skupnega športno-rekreacijskega območja s športnimi igrišči, tematskim otroškim igriščem in nadgradnjo kopalne ponudbe s servisnim objektom z dvema lesenima pomoloma.
Prikazana je tudi opcijska širitev kampa, ki jo investitor načrtuje na izredno občutljivem območju. Konfiguracija terena ter visoka poplavna ogroženost predstavljata izziv za postavitev sistema poti.
Arhitekturni natečaji so uveljavljen postopek za izbiro najustreznejših rešitev, ki naročnikom omogočajo izbiro med različnimi rešitvami in zagotavljajo ustrezne strokovne podlage za odločanje. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) že vrsto let uspešno organizira natečaje, pri čemer se trudijo za promocijo in uveljavitev natečajne prakse kot ključnega elementa za kakovosten razvoj prostora. Naročnike in investitorje vabijo, da se pred odločitvijo o nameravani gradnji ali prostorski ureditvi obrnejo na ZAPS za svetovanje in sodelovanje v postopku izvedbe natečaja. Izvedba javnega natečaja je lahko prvi korak k izvedbi javnega naročila za storitev projektiranja skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Pravila, ki urejajo natečaje, so opredeljena v ZJN-3, Pravilniku o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov ter Smernicah za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev.