Malta, najmanjša država Evropske unije, sredi Sredozemskega morja, je otoška država, ki jo sestavlja več manjših otočkov in čeri. Običajno govorimo o glavnem, največjem in najbolj poseljenem otoku Malta, turisti pa pogosto obiščejo tudi manjša otoka Gozo in Comino. Nanjo so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru, od Feničanov, Rimljanov, Arabcev, Bizantincev, malteških vitezov, Francozov do Angležev. Sestavlja jo več otokov, vendar sta stalno naseljena le otoka Malta in Gozo. Meri le 316 kvadratnih kilometrov, šteje pa slabega pol milijona prebivalcev. Skoraj še enkrat toliko Maltežanov živi po vsem svetu, največ, okrog 300.000, jih je v Avstraliji. S soncem in vetrom bogati otoki, polni belega apnenčastega kamna, ki je od pradavnine hvaležen malteški gradbeni material, so bili težki za življenje, saj je malo rodovitne zemlje, najtežje pa je pomanjkanje vode. Otok nima rek ne jezer ali drugih izvirov sladke vode, odvisni so od deževnice in plantaž za razsoljevanje morske vode.
Zaščita Obal in Reševanje Živali: Ključni Koraki za Okolje
Razlitje nafte na morju ima lahko velik vpliv na okolje, ljudi, živali ter rastline v morju in na obali. V sežanski enoti izobraževalnega centra za zaščito in reševanje se je začelo usposabljanje za čiščenje morske obale in zaoljenih ptic v primeru onesnaženja z nafto in njenimi derivati. Usposabljanje je bilo organizirano v okviru projekta POSOW (Pripravljenost za čiščenje z nafto onesnaženega obalnega pasu in reševanje zaoljenih prostoživečih živali) in s sodelovanjem projekta Life + Simarine - Natura, Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Praktični prikaz čiščenja z nafto onesnažene obale in zaoljenih ptic sta skupaj pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje ter Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). S sobotnim dogodkom se je zaključilo tridnevno usposabljanje za približno 30 prostovoljcev in poklicnih izvajalcev, ki so dobili certifikat in se bodo lahko vpisali v bazo prostovoljcev mednarodnega projekta POSOW.
“Pri odstranjevanju naftnih derivatov z obale je zelo pomembna pomoč prostovoljcev. Ni preprosto, ogromno je ročnega dela,” je dejal Zvezdan Božič iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Prostovoljci iz različnih institucij so preizkusili različne metode čiščenja peščeno-prodnate, kamnite in pozidane obale; od najpreprostejše - drgnjenja kamnov s krtačo - do spiranja zaoljenega proda s paromatom in vakuumskim sesanjem odtekajoče vode. “S hudimi primeri onesnaženja, za kakršne tu usposabljamo prostovoljce, se pri nas na srečo še nismo srečali. Še najhuje je bilo leta 2005, ko je v pristanišču prišlo do manjšega razlitja nafte iz ladje. Tedaj je Luka pravilno in pravočasno odreagirala z zaprtjem bazena s pomočjo baraž, tako da ni bilo hujših posledic,” pravi Božič. Doslej v severnem delu Jadrana ni bilo potrebe niti po reševanju zaoljenih ptic. Onesnaženje bi najbolj ogrozilo galebe, čigre, vranjeke in ponirke. Kako pomagati, če bi prišlo do katastrofe, je razložil veterinar in član DOPPS Peter Maričič. Zaoljene ptice bi morali oprati na obali, jih stabilizirati in jih v ustrezni opremi za prevoz odpeljati v edini slovenski azil za prostoživeče živali, na Muto. “Ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic je pri nas še v povojih,” pravi biologinja iz DOPPS Bojana Lipej, ki hkrati napove pomembno novost: “V okviru projekta Simarine natura se prvič v Sloveniji pripravljajo smernice oziroma protokol za ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic.” Najpreprostejša metoda je čiščenje kamnov s krtačo.
Potovanje na Malto: Od Letališča do Lokalnih Prevozov
Malta se zadnja desetletja pospešeno razvija, zelo raste turizem. Letno jo obišče trikrat več turistov, kot je prebivalcev. Zelo je priljubljena med Angleži, saj je bila Malta del britanskega imperija od leta 1814 do leta 1964, ko je postala neodvisna. Radi pa potujejo tudi Maltežani, in ko so pred leti odkrili Slovenijo, je postala njihova priljubljena točka. Za izmenjavo turistov skrbi malteška turistična agencija Britannia Tours. Februarja, ko se je na Malto odpravilo tudi za en avtobus bralcev Vzajemnosti, se je na Brnik pripeljalo letalo z Maltežani. Ob vrnitvi pa smo se spet zamenjali.
Nam najbližje letališče, ki ima redno linijo na Malto, je beneško letališče Treviso, od koder lahko z letalsko družbo Ryanair letimo za smešno nizko ceno. Do Benetk se lahko odpravimo z Goopti prevozim (z Ljubljane povratna 30-40 eur na osebo), prevozi.org, ali pa kar s svojim avtom. Za lasten prevoz sva se odločila tudi midva, saj sva tako bolj fleksibilna. Cestnina v eno smer stane 10,10 eur. Parkirala sva na C parkirišču, ki je najceneje in stane 5,5 eur na dan. Na Malto lahko letimo tudi iz Milana in Bolognie. Člani Evropske unije lahko v državo potujemo samo z osebno izkaznico.
Večna dilema pri potovanju na Malto je, kakšen prevoz uporabiti - javni prevoz, si rentati avto, mogoče zaradi majhnosti tudi kolo. O sposoji kolesa sva razmišljala tudi midva, saj imajo na otoku celo urejeno eno kolesarsko pot - Sibiti, vendar raziskovanje otoka s kolesom ne priporočava, saj razen te kolesarske urejene poti, niso mesta primerna oz. prijazna do kolesarjev. Glede rentanja avtomobila je tako, da ga večina odsvetuje, ker promet poteka po levi in predvsem ker je promet kaotičen, s čimer se čisto ne strinjam. Promet res poteka po levi, kar zahteva kak dan izkušenj, da osvojiš vožnjo po levi, vendar po najinem mnenju promet ni kaotičen. Večji problem pri najemu avtomobila vidiva v tem, da nisva ravno zasledila veliko parkirnih prostorov, kjer bi lahko pustila avto.
Najboljši prevoz po Malti je javni prevoz, saj je ta res dobro urejen in poceni. Avtobusnih postaj je res veliko, saj so le te na nekaj 100 metrov. Sistem javnega prevoza je tak, da večina vozi v glavno mesto v Valletto na glavno avtobusno postajo in od tam naprej na želene lokacije. Od letošnjega julija 2015 so za turiste spremenili režim kart, saj tedenska karta stane 21 eur, ni več možno kupiti dnevnih kart, sedaj se lahko kupi karta za eno vožnjo, ki stane 2 eur, ali pa opcija, katero sva tudi midva koristila, karta z dvanajstimi vožnjami, ki stane 15 eur. Karto sva uporabljala oba, samo dvakrat sva jo pritisnila na napravo. Zanimiva varianta je tudi Hop on Off avtobus, ki dela krožno pot po otoku po vseh znamenitostih. Na njega vstopiš kjer hočeš, izstopiš kjer hočeš, vstopiš, ko pripelje naslednji. Avtobusi z oznako x vozijo na letališče, tisti z dvomestno številko imajo postanek v Valletti, tisti, ki imajo pa številko 100-200, pa povezujejo večje kraje, vendar ne gredo čez Valletto. Iskanje pravega avtobusa je čisto preprosto. Na zgornji sliki vidimo, kako vozi avtobus iz te postaje. Midva sva želela v Valletto in sva videla, da avtobus s številko 81 vozi tja. Na spodnji sliki vidimo tudi številko 81 in vozni red.
Popularna sta tudi Uber in Bolt, veliko tujcev, ki pridejo delat na Malto, si službo najde pri takšnih prevozih. Poleg tega vozi avtobus, hop on/off avtobus, ki gre čez cel otok, opcija sta tudi rentanje vozila in katamarani. Avtobusi niso zanesljivi. Pogosto avtobus enostavno ne pride ali pa zamuja tudi do pol ure. Načeloma ob vstopu na avtobus plačaš 2 evra, dobiš račun, vstopnica pa velja 2 uri, tudi če vmes menjaš avtobus. Koliko na primer stane pot z Uberjem iz Vallette do Goza? Odvisno, kje se nahajaš in ob kateri uri naročiš prevoz. Uber lahko stane 10 evrov od letališča do Slieme. Ampak če v naslednjih minutah prispe veliko letalo in se povpraševanje po prevozu poveča, lahko cena naraste tudi dvakrat. Najem avtomobila je tudi ena od možnosti raziskovanja otoka, promet pa sicer poteka po levi strani ceste. Tako je in tudi vse je na levi - mimogrede, tudi vtičnice so angleške. Glede kaosa na cesti je odvisno od dela dneva, zjutraj in med 15. in 19. uro se naredijo zamaški in je gneča. Kako težavno je iskanje parkirnega mesta na otoku? Zelo težavno, sploh Vallette z avtom ne bi priporočala, lokalci se ves čas pritožujejo, da parkinga nikjer ni ali pa da so ga res dolgo iskali.
Cene in Stroški Bivanja na Malti
Malta se mi na splošno ni zdela pretirano draga, res pa je, da ker sva imela pol penzion, nisva ravno veliko jedla zunaj. Zgoraj navedene cene so večinoma cene iz teh mini marketov, ki so v turističnih mestih, tako da so cene vseeno malce višje.
Nekaj cen za primerjavo:
- Coca cola 0,5L = 1,2 €
- Cigareti = 4,7 - 6 €
- McDonald (2x velik pomfri, coca cola velika, 3x burger, kečap) = 8-10 €
- Pivo = trgovina 1-2 €, gostilna 2,5 - 4 €
- 20 min interneta v hotelu = 1€
- Voda 0,5l = 0,5 -0,70 €
- Velika sončna krema = 14 €
- Magnetki = 1,5 - 3€
- Gel za tuširanje, vosek, deodorant = 3€
Na Malti je polno hotelov, apartmajev in hostlov, ki ponujajo različno kategorizirane in cenovna bivanja. Za večjo skupino ljudi (4+) se splača najeti apartma, ki se ga ob pravočasni rezervaciji da dobiti tudi za 250 eur na teden. Midva sva se tokrat odločila za hotel s polpenzionom, ker bi samo za apartma odštela nekaj eurov manj. Apartma in hotel je najlažje rezervirati preko bookinga. Na otoku se nahaja tudi kamp - Malta Campsite, sprejemajo pa tako šotore, avtodome kot prikolice.
Glavne Znamenitosti Malte: Od Zgodovine do Naravnih Čudes
Malta je majhna, vendar s številnimi znamenitostmi. “Grčija ni za vsakogar. Za osebe, ki pa jim je blizu mediteranski način življenja, s svojimi prednostmi in kaotičnimi slabostmi, je življenje tu edinstveno. V šestih letih sem si organiziral zame sprejemljiv vsakdan, ki mi zelo ustreza v poklicnem in zasebnem življenju. Seveda velja, da imamo tukaj krasno vreme, privlačna je tudi narava, od gora do morja, od celine do otokov.”
Glavne znamenitosti Malte vključujejo:
- Mdina: Stara prestolnica Malte, imenovana tudi Tiho mesto. Za mogočnim obzidjem se skrivajo bogata baročna umetnost, eminentne palače iz 18. stoletja in stolnica sv. Petra, zaščitnika Maltežanov. Tu so živele in še živijo plemenite malteške družine.
- Rabat: V bližini Mdine se nahaja Rabat, znan po cerkvi in vratih sv. Pavla ter katakombah.
- Marsaxlokk: Ribiška vasica, znana po pisanih ribiških čolnih "luzzu".
- Valletta: Glavno mesto Malte, najmanjše glavno mesto v Evropski uniji. Zgrajeno je v obliki mreže, kar omogoča prost pretok zraka. Glavna je Ulica republike, ki je dolga le kilometer. Iz Vallette je lep razgled na pristanišče in trdnjavo.
- Comino: Majhen otok, znan po Blue Lagoon in Crystal Lagoon, kristalno čistih lagunah, kamor se pride s čolnom. Poleti je tam odprt hotel za bolj umirjen oddih. Na Cominu ni restavracij in lokalov, so pa stojnice, kjer imajo vse. Je pa laguna premajhna za takšno količino turistov, ki jo obišče poleti.
- Gozo: Drugi največji otok, ki je bolj zelen in manj pozidan kot Malta. Povezan je s trajektom. Glavno mesto Goza je Victoria (po starem Rabat) z okrog 8000 prebivalci. V osrčju mesta je trdnjava Citadela. Otok Gozo imenujejo tudi Odisejev otok, ker je povezan z grško mitologijo. Ogledali smo si vhod v jamo, kjer je boginja Calypso sedem let zadrževala Odiseja. Ob vznožju vzpetine pa se razprostira lepa peščena plaža. Na Gozu so tudi pristanisce Mgarr Harbour, bazilika Ta Pinu, Azure Window, Citadel, Dweyra - gobja skala, notranje morje.
- Dinglijski klifi: Pružajo razgled na morje in so odmaknjeni od mestnega vrveža.
- Busketski vrtovi: Edini gozd, ki je še ostal na Malti.
- Popeye village: Tematski park, zgrajen za snemanje filma o Popeyeu.
- St. Peter’s Pool: Naravni bazen z zelo globoko in čisto vodo, ki je poleti osvežujoča.
Primeren Čas za Potovanje in Podnebje
Malta ima subtropsko podnebje z vročimi poletji in milimi zimami. Glavna sezona traja julija in avgusta, ko je tudi največja gneča na plaži in turističnih znamenitostih, vseeno pa je primerna za kopanje med junijem in vse tja do konca oktobra. Odlična izbira je tudi pozimi, saj so temperature v tem času vedno nad 10 stopinj.
Maltežani opažajo, da se tudi pri njih spreminja podnebje. Letos pozimi je padlo najmanj padavin po letu 1923. Približno 45 odstotkov vode zberejo z deževnico, preostalo z razsoljevanjem. Njihove strehe so ravne, da polovijo čim več deževnice, poleg tega so na strehah velike cisterne, ki jih uporabljajo za skladiščenje vode. Ponoči, ko manj uporabljajo vodovod, jih polnijo, da imajo dovolj vode za čez dan. Največ težav imajo zaradi pomanjkanja dežja v kmetijstvu, ki lahko za namakanje polj uporabljajo le posebno vodo, namenjeno za čiščenje kanalizacije. Sicer pa letino pobirajo dvakrat na leto, pridelajo dovolj krompirja in ga celo nekaj izvažajo, prav tako pridelajo jagode za lastne potrebe, drugo zelenjavo pa v glavnem uvažajo. Na poljih sicer sejejo žito, vendar le za živalsko krmo. Imajo nekaj goveda, prašičev in perutnine, drugo meso uvažajo, tudi kunčje meso, saj spadajo med največje ljubitelje tega mesa na svetu. Zadnje čase se zelo razvijata vinogradništvo in pridelava vina. V davnih časih pa so trgovali predvsem s soljo. Gozdov nimajo in tudi dreves je zelo malo.
Čeprav pozimi temperature skoraj ne padejo pod 6 stopinj Celzija, je tudi ob sončnem vremenu zaradi vetra zelo hladno. Malta ima dva uradna jezika. Malteščina je kombinacija italijanščine, arabščine in angleščine. Od mojega učenja sem zaenkrat samo na mašilih in tu pa tam kakšni besedi. Učila sem se že veliko jezikov, ampak pri malteščini, priznam, nisem najbolj ambiciozna. Večinoma se pogovarjam v ruščini, slovenščini in angleščini. Rusko govorim z mami in babico, razmišljam večinoma v slovenščini in angleščini, priznam pa, da imam v angleščini precej boljši besedni zaklad. Sploh odkar sem se preselila. Doma in tudi v pogovoru z ljudmi, ki razumejo vsaj dva od omenjenih jezikov, pogosto skačem med jeziki in uporabljam nekaj iz vsakega.
Hrana in Pijača na Malti
Hrana na Malti je mešanica italijanske in angleške kulinarike. Povsod je polno restavracij, kjer ponujajo vse od morske hrane, pa vse do picerij, špagetarijm, McDonald’s… Njihova nacionalna jed je fenkata, to je enolončnica iz zajčjega mesa. Midva sicer v restavracije veliko nisva hodila, ker sva si preračunala, da je ceneje, če v hotelu vzameva polpenzion.
Njihova tradicionalna brezalkoholna pijača je Kinnie, narejena iz lokalnih grenkih pomaranč in aromatičnih zelišč. Pijača je precej grenkega okusa, vendar meni niti ni bila všeč. Voda iz vodovoda je varna za piti, vendar sva bila vseeno opozorjena v hotelu, da je naj ne pijeva. Ker imajo na otoku premalo pitne vode, vodo razsoljujejo in lahko ima precej neprijeten okus.
Pri Grkih je glavno živilo meso, čeprav nikoli prej nisem pojedel toliko morske hrane kot v zadnjih letih. Oboje mi ustreza, saj nisem pretirano izbirčen. Tukaj pojem tudi neprimerljivo več stročnic kot v Sloveniji, saj jih redno pripravljajo doma, ne toliko v restavracijah. Leča, čičerika in različne vrste fižola so del vsakdanjih obrokov. V posameznih regijah so zelo ponosni na svoje pridelke, ki so zelo priljubljeni po vsej državi. Znana je paprika iz mesta Florina, zelo iskani so jajčevci iz Leonidija, poseben sloves uživa leča z otoka Lefkada ob zahodni obali Grčije, skratka, vsaka pokrajina ima svoj prehranski adut. Ta raznolikost po svoje prispeva k pregovorni ležernosti Grkov, ki precej časa namenijo za prehranjevanje, ob obrokih živahno debatirajo o aktualnih zadevah.
Pastizzi so slano, tradicionalno pecivo, polnjeno z rikoto, mesom ali grahom. Najbolj znano mesto, kjer jih morate jesti, je Rabat, majhno mesto zraven Mdine.
KOLIKO STANE POTOVANJE NA MALTO ?? Ponč&Sonč potovalni nasveti
Kultura in Zgodovina Malte
Na zgodovino otoka so najbolj vplivali malteški vitezi Ivanovci, ki so Malti vladali od leta 1530 do leta 1798, ko jih je pregnal Napoleon. Prvi ljudje so otok poseljevali že 5200 let pred našim štetjem. Prišli so s Sicilije in morali so biti dobri pomorščaki, da so s tedanjimi ladjami prišli do 93 kilometrov oddaljene Malte. O njihovem življenju govorijo ostanki starih megalitskih templjev, kot je Hagar Qim na jugu otoka Malta, ki spadajo med najstarejša verska svetišča na Zemlji, starejša od piramid. Nastali naj bi okrog 3.600 let pred našim štetjem. Svoje mrtve so pokopavali in jih vračali materi naravi v želji po novem rojstvu in častili boginjo plodnosti.
S prihodom odreda vitezov sv. Ivana v 16. stoletju je število prebivalcev raslo in začela so nastajati mesta z lepimi vilami in velikimi vrtovi. Leta 1571 je glavno mesto Malte postala Valletta, pred tem je bila to Mdina. Za razvoj novega središča in širitev glavnega pristanišča Grand Harbour so zaslužni malteški vitezi. Malta je bila pomembna strateška točka v Sredozemlju ter učinkovit branik proti turškim napadom. Malteški vitezi so skoraj 270 let nadzorovali plovbo med Evropo in Bližnjim vzhodom. Še posebej so se v zgodovino vpisale bitke od maja do septembra 1565, ko je maloštevilna malteška vojska na čelu z vitezi porazila močno turško vojsko, takrat je mesto dobilo ime Vittoriosa - zmagovito mesto. Bitko je vodil Jean de la Valletta, po katerem so leta 1566 poimenovali novo zgrajeno mesto. Z včlanitvijo v Evropsko unijo so Maltežani začeli obnavljati mogočne zidove trdnjave Fort St. Angelo, kjer je bil nekoč sedež malteškega reda.
Na Malto so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru. Angleži so Malto uporabljali kot vmesno postajo za trgovske ladje na poti med Sueškim prekopom in Gibraltarjem in za oporišče vojne mornarice. Ko je Nemčija začela invazijo na Afriko, so Angleži bombardirali njihove ladje, Nemci pa Malto, bila je najbolj bombardirana in razrušena država na svetu.
Na majhni Malti je okrog 370 cerkva in kapelic, 93 odstotkov prebivalcev je rimskokatoliške vere. Krščanstvo naj bi na otok prinesel in razširil sveti Pavel, ki je leta 60 doživel brodolom in tam preživel tri mesece. Maltežani so zelo verni, mladi se v cerkev vrnejo, ko se želijo poročiti in imajo otroke.
Maltežani živijo za karneval. Po ulicah se vrstijo domiselni in pisani kostumi, na vozilih vozijo najrazličnejše like. Komaj se karneval konča, že se začnejo priprave na naslednjega.
Življenje na Malti: Kulturni Šok in Vsakdan
Maltežani imajo dva uradna jezika: angleščino in malteščino - neke vrste sestavljeni jezik, ki je nastal ob kulturnih vplivih različnih narodov skozi stoletja. Okrog 60 odstotkov malteščine ima arabski izvor, drugo so vplivi italijanščine, francoščine, španščine in angleščine.
Mnogi tujci na Malti opažajo "mediteransko kulturo", ki se odraža v nižjem nivoju organizacije in birokracije v primerjavi s Slovenijo. Urejanje dovoljenj za bivanje in študij na Malti lahko zahteva nekaj globokega dihanja.
Anastasia Beatritia Vidovič, študentka psihologije, ki živi in študira na Malti, poudarja občutek svobode in odgovornosti, ki ga prinaša življenje v popolnoma tuji državi, kjer nikogar ne poznaš in nihče ne pozna tebe. "Lahko sem, kar hočem, brez vsakega vpliva okolja, v katerem sem odraščala. To, da sem odgovorna sama zase, za svoje stanovanje, za to ali je hladilnik poln ali prazen, ali je perilo oprano, stanovanje čisto. In to, da svoj urnik prilagajam izključno sebi."
Malta je majhen košček raja sredi Mediterana. Otok je majhen, kar pomeni, da je vse relativno blizu. Plaže so peščene in kamnite, možnosti za uživanje na soncu so povsod. Marsikdo za Malto reče, da je samo velika skala sredi morja. Tu je zelo veliko tujcev. Na Malti živi kakšen milijon ljudi, le pol od njih ima malteški potni liz. Za koga je prihod na Malto kulturni šok ravno to, da tu srečate ljudi iz vseh koncev sveta.
Najbolj nadležna stvar je, kako lokalci vozijo. Bizarno je, da je vožnja na majhnem otoku, ki nima niti avtoceste, lahko tako nevarna. Na otoku redko vidiš kolesarje, saj so pred leti podirali rekorde v številu smrti kolesarjev, ki jih je zbil avto. Takoj za tem so po pogostosti nesreče z električnimi skiroji in motorji.
Ena od zmot je bila podcenjevanje njihove zime. Zimske temperature sicer res ne padejo pod 10 stopinj, ampak veter doseže med 30 in 90 km/h!
Prednosti in Slabosti Življenja na Malti v Primerjavi s Slovenijo
Prednosti življenja na Malti je veliko. Malta je majhen otok, vse je blizu, vreme je večino časa lepo in ljudje so prijazni. Knjige za faks bereš na plaži, januarja se pred predavanji na sončen dan vržeš v vodo in med najtežjim junijskim izpitnim obdobjem, če si primerno organiziraš dan, greš za pavzo med učenjem na eno izmed najlepših lagun v Mediteranu. Ena zelo velika prednost je ta občutek novega začetka, brez navezanosti na preteklost in na dom. Slabosti pa Anastasia iskreno ne vidi. To, da se za en čas umakneš od družine in mesta, kjer si odraščal, je lahko tudi koristno.
Na splošno je standard nižji kot v Sloveniji, cene pa niso nižje, pogosteje so celo višje. Sadje in zelenjava sta na omenjenih tržnicah poceni, v trgovinah so na splošno podobne cene ali pa je kaj dražje, so pa mnoge storitve praviloma dražje kot v Sloveniji, tudi mobilna telefonija, internet.
V drugem največjem grškem mestu, ki ima s predmestji približno milijon prebivalcev, v razširjenem družinskem krogu uživa tudi v domači kuhinji. "Lahko potrdim, da je pri Grkih glavno živilo meso, čeprav nikoli prej nisem pojedel toliko morske hrane kot v zadnjih letih. Oboje mi ustreza, saj nisem pretirano izbirčen. Tukaj pojem tudi neprimerljivo več stročnic kot v Sloveniji, saj jih redno pripravljajo doma, ne toliko v restavracijah. Leča, čičerika in različne vrste fižola so del vsakdanjih obrokov."
Zaključek: Malta - Destinacija za Vsa Letne Čase
Malta je majhna otoška država, ki jo sestavlja več manjših otočkov in čeri. Je destinacija, ki ponuja bogato zgodovino, čudovito naravo, prijazne ljudi in prijetno podnebje skozi vse leto. Ne glede na to, ali iščete sprostitev na plaži, raziskovanje zgodovinskih znamenitosti ali doživljanje lokalne kulture, Malta ponuja nekaj za vsakogar. Od praktičnih vidikov potovanja, kot so prevoz in cene, do kulinaričnih užitkov in življenjskega sloga, Malta zagotovo ostane nepozabna izkušnja.