Slovenija, s svojo bogato zgodovino in strateško lego v osrčju Evrope, predstavlja edinstveno pokrajino, kjer se prepletajo različne kulturne vplive in kjer se dediščina ne pozna državnih meja. V zadnjih letih je opaziti vse več pobud, ki se osredotočajo na ohranjanje in valorizacijo te čezmejne dediščine, pri čemer sodelovanje med Slovenijo in sosednjimi državami, zlasti Italijo, postaja ključnega pomena. Ta članek se poglobi v tri izpostavljene primere tovrstnih pobud, ki osvetljujejo pomen sodelovanja pri ohranjanju in promociji skupne kulturne in naravne dediščine.
ZBORZBIRK: Povezovanje zbirk na obmejnem območju
Eden izmed pomembnejših projektov, ki je uspešno povezal kulturno dediščino čez mejo, je projekt ZBORZBIRK. Ta pobuda je združila kar štiriintrideset zbirk iz obmejnega območja med Slovenijo in Italijo, kar predstavlja izjemen uspeh pri zbliževanju razdrobljenih zbirk in njihovi predstavitvi širši javnosti. Projekt je poudaril pomen sodelovanja med različnimi institucijami in posamezniki, ki skrbijo za ohranjanje materialne in nematerialne dediščine.
Kot je poudarjeno v publikaciji "Kulturna dediščina med Alpami in Krasom: Vodnik po zbirkah / L’eredità culturale fra Alpi e Carso: Guida alle collezioni (ZBORZBIRK)" pod uredništvom Saše Poljak Istenič (2015), je bil cilj projekta ZBORZBIRK vzpostaviti tesnejše povezave med etnološkimi zbirkami, ustnim izročilom in kulturnim turizmom v regiji. S tem se je ustvarila platforma za skupno razumevanje in promocijo bogate dediščine, ki presega državne meje. Špela Ledinek Lozej je v svojih delih (2014, 2017, 2020) večkrat izpostavila pomen sodelovalnega popisa in participativnega pristopa k zbiranju in dokumentiranju kulturne dediščine, kar je bil temeljni kamen projekta ZBORZBIRK. To sodelovanje ni le krepilo vezi med raziskovalci in lokalnimi skupnostmi, temveč je tudi omogočilo bolj celovito razumevanje kulturne krajine in njenih zgodovinskih plasti. Projekt je dokazal, da se lahko tudi manjše in bolj lokalne zbirke, ko so povezane, postavijo ob bok večjim institucijam in pridobijo širšo prepoznavnost.
Pot miru od Alp do Jadrana: Povezovanje dediščine Soške fronte
Druga izjemna pobuda, ki poudarja pomen čezmejnega povezovanja, je Pot miru od Alp do Jadrana. Ta tematska pot povezuje najpomembnejša ohranjena območja in spomenike Soške fronte iz časa prve svetovne vojne, ki se nahajajo tako v Sloveniji kot v Italiji. Pot ne predstavlja le spomina na tragične dogodke preteklosti, temveč tudi priložnost za razvoj turizma, ki temelji na zgodovinski dediščini.
Tadej Koren in Maša Klavora (2015) sta v svojem prispevku o Potih miru izpostavila možnosti za razvoj zgodovinskega turizma, medtem ko je Maša Klavora (2016) podrobneje opisala to pot kot pomembno dediščinsko prvino. Pot miru je več kot le turistična atrakcija; je simbolična pot, ki skozi krajino pelje obiskovalce skozi zgodovino in jih poziva k razmisleku o posledicah vojne. Jurij Fikfak in Božidar Jezernik (2018, 2018) sta v svojih delih poudarila kulturno dediščino Soške fronte kot izhodišče za razmislek o sodobnih pristopih k dediščinski politiki. Ernesta Drole (2019) se je osredotočila na pravno varovanje in ohranjanje premične kulturne dediščine Soške fronte, kar dodatno poudarja kompleksnost in večplastnost ohranjanja te dediščine.
Vito Hazler (2021) je v svojem delu osvetlil dediščino vojaških pokopališč, kapelic, spomenikov in spominskih znamenj prve svetovne vojne na Slovenskem, kar dopolnjuje sliko o obsegu in raznolikosti dediščine Soške fronte. Miha Kozorog (2019) je v svojem prispevku "On the Border: Perspectives on Memory Landscapes between Slovenia and Italy" raziskoval krajine spomina na obmejnem območju, s čimer je Pot miru postavljena v širši kontekst spominskih krajin. Jaka Repič (2018, 2021) je raziskoval memorializacijo prve svetovne vojne v krajini Julijskih Alp, kar daje še globlji vpogled v specifične dediščinske prvine, ki jih Pot miru povezuje. Projekt Pot miru je tako odličen primer, kako se lahko območje, zaznamovano z vojno, preoblikuje v prostor miru, spomina in sodelovanja.
OKRONANA (Crowned) - film o mistikinji Magdaleni Gornik
Brda/Collio: Prizadevanja za vpis na seznam Unescove svetovne dediščine
Tretji pomemben primer čezmejnega sodelovanja je prizadevanje občin v regiji Brda/Collio za vpis kulturne krajine tega območja na seznam Unescove svetovne dediščine. Ta regija, ki leži na obeh straneh slovensko-italijanske meje, je znana po svoji edinstveni pokrajini, ki jo oblikujejo vinogradi, sadovnjaki, tradicionalne vasi in kulturna dediščina.
Prizadevanja za vpis na Unescov seznam so kompleksna in zahtevajo tesno sodelovanje tako lokalnih skupnosti kot tudi državnih institucij. Veronika Srebrnič (2020) je v svojem delu "Brda - Collio - Cuei: Scheda per la candidatura alla lista UNESCO e analisi integrata del PPR" predstavila ključne elemente za kandidaturo in integrirano analizo, kar kaže na resnost in obsežnost teh prizadevanj. Vključitev na Unescov seznam bi pomenila ne le mednarodno priznanje izjemne univerzalne vrednosti regije, temveč tudi spodbudo za trajnostni razvoj, ohranjanje krajinskih značilnosti ter krepitev lokalne identitete.
Regija Brda/Collio je že dolgo znana po svoji bogati kulturni dediščini, ki se odraža v arhitekturi, kulinaričnih tradicijah in lokalnih običajih. Peter Balogh (2019) je v svojem pregledu literature o oživitvi kulturne dediščine in mejah poudaril, kako lahko dediščina postane sredstvo za krepitev identitete in občutka pripadnosti, kar je še posebej pomembno v obmejnih regijah. Prizadevanja za vpis na Unescov seznam v Brdih/Collio so tako pomemben korak k temu, da se ta bogata dediščina ohrani za prihodnje generacije in da se njena vrednost predstavi svetu. Delo s UNESCO-m in drugimi mednarodnimi organizacijami, kot ga analizirata Michael Di Giovine (2009, 2015) in Bernard Debarbieux et al. (2021), je ključno za razumevanje procesov kandidature in upravljanja z območji svetovne dediščine.
Širši kontekst čezmejne dediščine in turizma
Omenjeni primeri niso osamljeni, temveč predstavljajo del širšega trenda v Evropi, kjer se vse bolj prepoznavajo prednosti čezmejnega sodelovanja na področju dediščine in turizma. Kot poudarjata Irene Bellier in Thomas M. Wilson (2000) v svoji antropologiji Evropske unije, je proces evropske integracije močno vplival na dojemanje meja in identitete, kar se odraža tudi v pristopih k dediščini.
Regije, ki ležijo na mejah, se pogosto soočajo s specifičnimi izzivi, a hkrati ponujajo tudi edinstvene priložnosti. Hastings Donnan in Thomas M. Wilson (1999) sta v svoji knjigi "Borders: Frontiers of Identity, Nation and State" raziskovala, kako meje oblikujejo identitete in nacionalne države. V kontekstu dediščinskega turizma pa lahko meje postanejo prostor srečevanja, dialoga in skupnega razvoja. Regina F. Bendix et al. (2012) so v svojem delu o dediščinskih režimih in državi poudarili vlogo države pri oblikovanju dediščinskih politik, vendar pa sodobni pristopi vse bolj poudarjajo pomen lokalnih iniciativ in čezmejnega sodelovanja.
Pristopi k dediščini v obmejnih regijah so pogosto povezani z razmislekom o "skupni dediščini" in "skupnostih prakse", kot je analizirano v delu "Between Imagined Communities and Communities of Practice: Participation, Territory and the Making of Heritage" (Adell et al., 2015). Mateja Habinc (2020) je v svojem delu "Dediščina skupnega - skupnost in dediščina" prav tako raziskovala te vidike. Barbara Kirshenblatt-Gimblett (1998, 2004) je s svojimi deli o destinacijski kulturi in nematerialni dediščini ponudila pomemben teoretski okvir za razumevanje, kako se dediščina pretvarja v turistično izkušnjo.
Prav tako je pomembno upoštevati, da se v obmejnih regijah pogosto soočamo z marginaliziranimi spomini in dediščinami, kot so to pokazali članki Saše Poljak Istenič in sodelavcev (npr. "Abandoned spaces, mute memories: on marginalized inhabitants in the urban centres of Slovenia", 2016). Ohranjanje in predstavljanje teh spominov je ključno za celovito razumevanje zgodovine in kulturne raznolikosti območja.
Čezmejno sodelovanje na področju dediščine, kot ga prikazujejo projekti ZBORZBIRK, Pot miru in prizadevanja za vpis Brd/Collio na Unescov seznam, predstavlja ključni element za razvoj trajnostnega turizma, krepitev lokalnih identitet in spodbujanje evropskega povezovanja. Te pobude dokazujejo, da meje niso ovira, temveč lahko postanejo priložnost za sodelovanje in ustvarjanje skupne prihodnosti, ki temelji na bogastvu skupne dediščine.
tags: #poljak #istenic #dediscinski #turizem