Olimpijski muzej Ljubljana: Zakladnica slovenske športne dediščine in olimpijskih spominov

Slovenija je bogata s športno zgodovino, ki sega daleč nazaj, polna je zmag, odrekanj in nepozabnih trenutkov. Da bi ta neprecenljiva dediščina ostala ohranjena za prihodnje rodove, sta bila ustanovljena Muzej športa in Slovenski olimpijski izobraževalni center. Ta dva pomembna stebra skrbita za evidentiranje, zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje bogate materialne in nematerialne dediščine, ki je neločljivo povezana s slovenskim športom in njegovimi junaki, še posebej pa z olimpijskimi dosežki.

Nastanek in razvoj muzejskih ustanov

Vlada Republike Slovenije je Muzej športa ustanovila 20. aprila 2000, novembra 2001 pa je začel delovati v prostorih na Kopitarjevi 4 v Ljubljani. Tako smo Slovenci dobili Muzej športa, ki ima status državne ustanove ter je osrednji in matični zavod za evidentiranje, zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje bogate materialne dediščine iz zgodovine slovenskega športa. Muzej je od leta 2013 deloval kot oddelek Zavoda za šport Republike Slovenije Planica, od leta 2022 pa je del Slovenskega šolskega muzeja in muzeja športa.

Poleg Muzeja športa, ki se osredotoča na celotno športno dediščino, obstaja tudi Slovenski olimpijski izobraževalni center. Ta center, ki deluje kot nekakšen mali muzej slovenske olimpijske zgodovine, se je nedavno preselil v nove prostore v Kristalni palači. Pred tem je pet let domoval v nekdanjih prostorih v Poslovni stolpnici BTC City, kjer je gostil številne visoke goste ter organiziral različne dogodke, medijske, športne in izobraževalne narave. Družba BTC je dolgoletni partner Olimpijskega komiteja Slovenije, in kot je ob otvoritvi novih prostorov poudaril mag. Damjan Kralj, glavni izvršni direktor družbe BTC, je olimpijsko gibanje zdaj pridobilo svoj prostor v Kristalni palači, najvišji poslovni stavbi v Sloveniji, kar je označil za pravo lokacijo za središče promocije olimpizma in slovenskega olimpijskega športa. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, Bogdan Gabrovec, je dodal, da so na svoj "olimpijski muzej" izredno ponosni, saj je v petih letih gostil vrsto zanimivih dogodkov, srečanj in konferenc, obiskali so ga mnogi visoki gostje iz sveta športa, politike in zabave.

Bogastvo zbirk in gradiva

Bogato muzejsko gradivo Muzeja športa šteje več kot 11.000 predmetov, več desettisoč fotografij in 600 arhivskih škatel dokumentacije, ki so nam jih podarili številni slovenski športniki, športni delavci, zbiralci, društva in drugi. Gradivo časovno sega od konca 19. stoletja do danes, vključuje pa najbolj uspešne slovenske športnike, olimpijce, pionirje slovenskega športa, trenerje in druge s športom povezane osebe ter klube, društva in zveze. Ureja se tudi muzejska knjižnica, specializirana na temo športa. Gradivo v muzeju še naprej zbiramo, zato pozivamo vse, ki hranijo morebitne zanimive predmete slovenske športne dediščine, naj se obrnejo na strokovnjake muzeja.

Med dragocenimi eksponati, ki jih je mogoče videti, so tudi predmeti povezani z vrhunskimi športniki. V čast 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu je bila v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprta razstava "Srebrne igre 1984", ki prikazuje vlogo Slovencev v celotnem olimpijskem dogajanju. Na razstavi so bili na ogled načrti slovenske scenografke Mete Hočevar, ki je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijskih iger v Sarajevu. V dveh sobah so bili predstavljeni različni športi, od hokeja, smučarskih skokov, smučarskega teka, biatlona, umetnostnega in hitrostnega drsanja, sankanja in boba do smučanja. Na ogled je bila tudi smučka Rajka Stržinarja, večkratnega jugoslovanskega in slovenskega prvaka v slalomu in veleslalomu za invalide brez ene noge, ki je v Sarajevu nastopil na promocijski prireditvi.

Obiskovalci razstave "Srebrne igre 1984" so lahko skozi QR-kodo dostopali do olimpijske multimedije na Siol.net, kjer so bile predstavljene najrazličnejše zgodbe in ljudje, ki so igre najbolj zaznamovali. Med drugim so se pogovarjali z Juretom Frankom, prvim Jugoslovanom, ki je osvojil zimsko olimpijsko medaljo.

"Srebrne igre 1984": Slovenci v Sarajevu

Zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984 so ostale v lepem spominu slovenskega naroda, predvsem zaradi izjemnih dosežkov slovenskih športnikov in njihove pomembne vloge pri organizaciji dogodka. Slovenski smučar Jure Franko je osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za takratno Jugoslavijo, Bojan Križaj je zaprisegel v imenu športnikov, in to v slovenskem jeziku, kar je marsikoga v tistih časih šokiralo, slovenski smučarski tekač Ivo Čarman pa je na stadion Koševo prinesel olimpijsko baklo. Slovenci pa so bili močno vpeti tudi v organizacijo in izvedbo teh iger.

Razstava "Srebrne igre 1984", ki je plod sodelovanja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Muzeja športa, Olimpijskega komiteja Slovenije in športno-marketinške agencije Sport Media Focus, je ponudila slikovit sprehod po materialnih, fotografskih in video spominih na ta športni spektakel. Obiskovalci so lahko doživeli tudi izkušnjo "dnevne sobe iz 80.", ki je poskušala poustvariti vzdušje domačih prostorov iz tistega obdobja v Jugoslaviji. Na razstavi so bile izpostavljene tudi manj znane, a zanimive anekdote, kot je na primer zgodba o Karmen Raišp, nekdanji smučarski tekačici, ki je na olimpijski stadion Koševo pritekla kot ena od šestih spremljevalcev Iva Čarmana, in je bele rokavice z otvoritve iger uporabljala za delo na vrtu. Podobno je eden od snemalcev olimpijsko bundo nosil med vrtnimi opravili.

Jure Franko je 14. februarja 1984 na XIV. olimpijskih igrah v Sarajevu osvojil svojo prvo zimsko olimpijsko medaljo. Veleslalomska preizkušnja za moške se je odvijala v lepem, a mrzlem vremenu. Vodja tekmovanj na Bjelašnici Dušan Senčar je ob 9. uri dal zeleno luč za izvedbo tekmovanja. Prva tekmovalna vožnja je Jugoslovanom omogočila dober položaj za drugo popoldansko tekmovanje. Boris Strel je po prvem teku zasedel peto, Jure Franko četrto mesto, Bojan Križaj pa se je uvrstil na dvanajsto mesto. "Napad na drugi progi je bil jedro njegove srebrne medalje," so zapisali v časopisu. "Bil je izvrsten v vseh predelih druge proge, ki jo je postavil njegov trener Filip Gartner, na najbolj strmem delu, med zadnjimi desetimi vrati v ciljni strmini, kjer je proga padala navzdol, pa je bil Franko neponovljiv. V pravem tekmovalnem transu je Franko delal med vrati čudeže," so še zapisali olimpijski poročevalci.

Razstava "Srebrne igre 1984" je bila pomembna priložnost za obujanje spominov na te zgodovinske dogodke in za poudarjanje vloge Slovencev v olimpijskem gibanju. Razstava je skoraj leto dni potovala po Sloveniji in je bila do 19. aprila 2025 na ogled v Koroškem Pokrajinskem muzeju.

Muzej športa v Ljubljani: Hram športne dediščine

Muzej športa ima pisarniške prostore s knjižnico na Kopitarjevi 4 v Ljubljani, razstava "Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa" pa je na ogled v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1. Ta postavitev predstavlja bogato zbirko muzeja, ki obiskovalcem omogoča vpogled v ključne trenutke slovenske športne zgodovine.

V čast 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v četrtek, 18. januarja, ob 17. uri slavnostno odprli razstavo "Srebrne igre 1984", ki prikazuje vlogo Slovencev v celotnem olimpijskem dogajanju. Gre za slikovit sprehod po materialnih, fotografskih in video spominih na športni spektakel, kjer so močan pečat vtisnili prav Slovenci. Po zaslugi Bojana Križaja, ki je 8. februarja 1984 zaprisegel v imenu športnikov, je bilo na slavnostnem odprtju iger slišati tudi slovenski jezik. Obletnice iger se z olimpijsko multimedijo spominjajo tudi na Siol.net.

Razstava "Srebrne igre 1984" je plod sodelovanja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzeja športa, Olimpijskega komiteja Slovenije in športno-marketinške agencije Sport Media Focus. Na fotografiji so bili vidni kustosi, ki so sodelovali pri pripravi razstave: Maja Hakl Saje, dr. Tadej Curk in dr. Aleš Šafarič (vsi iz Muzeja športa), Andreja Zupanec Bajželj (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije), zbiratelj Tomaž Alauf in Domen Kaučič (Muzej novejše zgodovine). Obširna razstava, ki je nastala v sodelovanju omenjenih institucij, je bila na ogled do 5. maja 2024.

Zbiranje in ohranjanje športne dediščine je ključnega pomena za razumevanje naše preteklosti in navdih za prihodnost. Muzej športa in Slovenski olimpijski izobraževalni center igrata neprecenljivo vlogo pri tem poslanstvu, saj skrbita, da zgodbe o slovenskih športnih junakih in njihovih dosežkih ne bodo nikoli pozabljene.

tags: #olimpijski #muzej #ljubljana