Narava, ki je pogosto opisana kot najboljša arhitektka, je v Fiesi ustvarila prostor, ki ga mnogi obravnavajo kot neprecenljivo naravno dediščino. Vendar pa se zdi, da se prav ta naravna idila nahaja na razpotju, kjer se srečujejo vizije razvoja z zahtevami po ohranitvi. Občina Piran je namreč pričela z obsežnimi ureditvenimi deli v Fiesi, kar je sprožilo ostre odzive civilne iniciative Piran Pirano. V središču spora je vprašanje, ali so načrtovane spremembe resnično v skladu z naravo in potrebami obiskovalcev, ali pa predstavljajo nevaren poseg v občutljivo ekosistem.
Projekt prenove Fiese: Občinski pogled
Na piranski občini poudarjajo, da se zavedajo pomena Fiese kot naravnega okolja in da projekt prenove poteka v skladu z vsemi veljavnimi prostorskimi akti in projektno dokumentacijo. Kot so pojasnili na občini, se s kritikami civilne iniciative, da gre za nezakonito in nenaravno poseganje v dolino Fiese, ne morejo strinjati. Župan Andrej Korenika je na novinarski konferenci poudaril, da se projekt imenuje "zelo zelen" in temelji na zmanjševanju betonskih površin. "V Fiesi govorimo o debetonizaciji," je izpostavil. Čeprav bo vgrajenih 30 kubičnih metrov betona zaradi varnostnih razlogov, bo hkrati odstranjenih 60 kubičnih metrov obstoječega betona.
Občina načrtuje zasaditev 58 novih dreves in ozelenitev skoraj 6000 kvadratnih metrov javnih površin. Ključni element projekta je tudi izboljšanje dostopnosti. Sanitarni objekt se ne povečuje, temveč se prilagaja zahtevam za gibalno ovirane osebe, skladno z zakonodajo o univerzalni dostopnosti. Prav tako v sklopu projekta ne nameravajo na travniku postaviti novih gostinskih objektov. Obstoječi gostinski objekt se bo premaknil ob obstoječo tlakovano površino, s čimer se bo povečal delež zelenih površin in odprl prostor za zasaditev avtohtonih rastlinskih vrst. Odbojkarsko igrišče medtem ostaja na isti lokaciji in bo prilagojeno veljavnim standardom za tovrstna igrišča, zamenjan pa bo pesek, ki bo ustrezne kakovosti. Ob tem so zanikali, da bi igrišče povečali ali dodatno ogradili. Poti bodo tlakovane z naravnim kamnom in peščenjakom, kar naj bi estetsko in funkcionalno dopolnjevalo okolico.
Projekt poudarja tudi varovanje naravne dediščine. Prenova ne posega v naravni spomenik - jezero Fiesa, ne moti naravnih procesov v hudourniški grapi in ne posega v morje. Občina poudarja, da gre za zelen projekt, ki bo sofinanciran iz Sklada za razvoj regij v okviru programa za zelene in trajnostne prostorske ureditve. Občina pričakuje, da bodo vse obnove v sklopu projekta končane do marca 2026.
Civilna iniciativa Fiesa: Zahteva po ohranitvi naravne dediščine
Na drugi strani civilna iniciativa Piran Pirano ostro kritizira gradbena dela, ki jih v Fiesi izvaja piranska občina. V javnem pozivu so pozvali k ponovnemu premisleku o načrtovanem projektu, ki naj bi v Fiesi uredil javni prostor, ter gradnjo, ki jo načrtujeta Okolje Piran in Občina Piran, označili kot »nepovraten udarec naravni dediščini Pirana in Slovenije«. Kot poudarjajo, projekt v Fiesi prinaša več pozidav zelenih površin, prekinja naravno odvodnjavanje, uničuje biodiverziteto in zmanjšuje krajinsko vrednost območja.
Civilna iniciativa zahteva takojšnjo ustavitev vseh del v dolini Fiese, neodvisno revizijo projekta in preverbo skladnosti z načeli na naravi temelječih rešitev ter presojo vpliva na okolje. Menijo, da težavo poleg pretiranega vnašanja betona v naravni habitat predstavlja tudi sama globina izkopa. Pri izvedbi povezovalnih poti naj bi se v nasprotju z zdajšnje prečne poti, ki je tlakovana na površju, izvedel izkop na 640 kvadratnih metrov v globini do 55 centimetrov. "Projekt ne vključuje presoje vplivov na okolje, naravovarstvenega mnenja in javne razprave, kot bi bilo za tak poseg nujno potrebno," so prepričani.
Ključna težava nastalih razmer je po njihovih navedbah zelo preprosta: "Manjkal je ustrezen postopkovni pristop - natečaj, dobra projektna naloga, argumentirana komunikacija, vključevanje javnosti in javna razgrnitev projekta". Civilna iniciativa zahteva takojšnjo ustavitev vseh del, neodvisno strokovno revizijo projekta od ministrstva, presojo vplivov na okolje, javni natečaj in odgovornost občinskih odločevalcev. Zaradi gradbenih del v Fiesi je civilna iniciativa celo kazensko ovadila župana Andreja Koreniko. "O ovadbi sem izvedel iz medijev. Smešno se mi zdi, da sem ovaden, saj je v Fiesi vse zakonito. Dejansko ne vem, zakaj sem točno ovaden," se čudi Korenika. Civilna iniciativa je za Primorske novice potrdila, da je ovadbo zoper župana vložila.
Urejanje peš povezave med Piranom in Fieso: Nadaljevanje projekta
Poleg obnove območja Fiese, občina Piran nadaljuje z urejanjem varne peš povezave med Piranom in priljubljeno naravno plažo v Fiesi. Po lanskoletni izvedbi pločnika od Arz do gramoznega parkirišča v Fiesi, občina letos nadaljuje izgradnjo pločnika od parkirišča na ovinku do območja jezera ter do navezave na obstoječo naravno pot ob njem. V drugi fazi so predvidena dela razdeljena v več sklopov. Pred sezono se bo izvedel sklop A, ki zajema varno nadaljevanje obstoječega pločnika mimo velikega gramoznega parkirišča do uvoza proti Kampu Fiesa. Zaključek del sklopa A je predviden do 15. 5. 2021. Dela v sklopu A vključujejo ureditev obstoječega pločnika, ki je neurejen, minimalne širine 120 cm od gramoznega parkirišča do uvoza proti Kampu Fiesa v dolžini približno 310 tekočih metrov.
Širši kontekst: Stanovanjska gradnja v Luciji
Druga tema, ki je v zadnjih dneh razburila javnost, je vnovična aktivacija odloka o sprejemu zazidave Lucija II iz leta 1975, ki predvideva gradnjo šestih stolpičev s 120 neprofitnimi stanovanji na Kampolinu. Občinski svet je sicer leta 1999 odlok razglasil za izvršenega, občina pa ga zdaj ponovno uporablja, ker - kot pravijo - nikoli ni bil v celoti uresničen. Pri aktivaciji odloka je občini pomagala odvetniška družba Matoz. Občina je septembra letos 17 tisoč kvadratnih metrov zemljišč ponudila stanovanjskemu skladu. "Stanovanja, ki jih gradi sklad, se po zgraditvi po dogovoru z občino v celoti lahko polnijo po neprofitni listi občine Piran," navaja župan Korenika. Vendar pa je ustavno sodišče občini posredovalo pobudo občinskega svetnika Davorina Petarosa in drugih za oceno ustavnosti in zakonitosti lanskega odloka, s katerim je bil uveljavljen odlok o sprejemu zazidave Lucija II. "Pobuda je vložena, z njo pa ni več realnih možnosti, da bi sklad odkupil naša zemljišča v Luciji," je pojasnil župan. V Piranu trenutno sicer poteka 22 investicij, od tega 20 gradbenih.
Vprašanja in dileme
Kljub zagotovilom občine, da projekt v Fiesi poteka zakonito in v skladu z vsemi predpisi, civilna iniciativa vztraja pri svojih zahtevah. Ključno vprašanje ostaja, ali je bil postopek pridobivanja dovoljenj in izvedbe projekta res transparenten in ali so bili upoštevani vsi interesi javnosti ter naravovarstveni vidiki. Prav tako ostajajo odprta vprašanja glede gostinskega objekta, ki trenutno stoji na travniku, in ali je bil ta objekt zgrajen na črno, kot namigujejo nekateri viri. Pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ga navaja občina, je bilo izdano za urejanje otroškega igrišča in tam načrtovanih opazovalnic, kar dodatno odpira vprašanja o skladnosti izvedbe projekta z izdanim dovoljenjem. Zadeve se zapletajo tudi zaradi pravnih postopkov, kot je kazenska ovadba zoper župana in pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o zazidavi Lucija II. Prihodnost Fiese in njena vloga kot naravne oaze ostaja vprašljiva, dokler ne bo dosežen konsenz med občino in civilno družbo ali pa dokler sodišča ne podajo dokončne odločitve.
tags: #obcina #piran #informacije #fiesa