Gornja Radgona, slikovito mesto ob reki Muri, skriva v svoji srčiki zgodbo, ki presega meje časa in prostora. Ta zgodba je utelešena v stavbi nekdanje bolnišnice, danes znanega kot Muzej Špital. Zgrajen leta 1363, je ta arhitekturni biser, edinstven v Sloveniji, priča stoletij prehojenih poti, od srednjeveškega zavetišča do sodobnega kulturnega središča. Muzej Špital ni zgolj zbirka predmetov, temveč živo tkivo zgodovine, ki nas s svojo bogato in večpomensko muzejsko zbirko "Radgonski mostovi" popelje skozi geološke značilnosti, arheološke zanimivosti ter etnološko in umetniško dediščino mesta ob Muri.
Iz Špitala v Muzej: Evolucija stavbe in njene vsebine
Beseda "špital" sega v srednji vek in poimenuje zatočišča, v katerih naj bi našli zavetje invalidi, ostareli, sirote in reveži. Takšen špital so leta 1363 zgradili tudi v Gornji Radgoni. Še danes stoji na istem mestu, vendar v drugi podobi. Zgradba iz 2. polovice 14. stoletja je po arhitekturni zgradbi edinstvena v Sloveniji. Pritličje in nadstropje imata poleg drugih prostorov po eno dvorano. Oboki zgornje dvorane počivajo na štirih toskanskih stebrih. Pritlična dvorana, ki je bila kapela, se polkrožno odpira v oltarno apsido in tako izstopa iz tlorisnega pravokotnika stavbe.
Prvi podatki o obstoju špitala v Radgoni segajo v leto 1438, ko so ga v predmestje, k cerkvi sv. Petra, preselili leta 1614. Dohodki so pritekali iz "špitalskega" posestva, ki pa je bilo leta 1768 po naročilu vlade prodano. V preteklosti je stavba doživela številne gradbene in namenske spremembe. Pred drugo svetovno vojno je imela v njej prostore šola, po vojni pa je bila namenjena stanovanjem. Nekaj časa je bil v pritličnem delu stavbe disko, v nadstropnih prostorih pa stalna muzejska razstava. Zahtevnost statične prenove in premalo sredstev sta bila vzrok, da dela tedaj niso bila zaključena v celoti in stavba ni mogla zaživeti skupaj s svojo vsebino. Financiranje prenove je potekalo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, nacionalnimi sredstvi in sredstvi Občine Gornja Radgona. Leta 2013 je potekala celovita rekonstrukcija, ko so restavrirali renesančne in baročne dele zgradbe in so v njej odprli muzej.
Radgonski mostovi: Metafora zgodovine in identitete
Stalna muzejska razstava "Radgonski mostovi" predstavlja mostove od najstarejših obdobij pa vse do danes. Pri tem ne gre zgolj za most kot gradbeni objekt, ki povezuje rečna bregova, ampak za mnogo širši simbolični pomen. To so mostovi do najstarejše preteklosti tega prostora, ki se izpričuje v prazgodovinskih, bronastodobnih in zgodnje srednjeveških ostalinah na grajskem hribu ali halštatskih in antičnih grobiščih v njegovem zaledju. So mostovi skozi rodbinsko in politično zgodovino, mostovi med mestnim in primestnim prebivalstvom, mostovi do bogatega vinorodnega zaledja, življenja viničarjev in častitljive tradicije pridelovanja vin in šampanjca. So mostovi, ki nas vodijo skozi gospodarske zlome in razcvete. Radgonski mostovi so mostovi do duhovne in cerkvene zgodovine, ki se izpričuje na tem prostoru že v 9. stoletju ali v kulturnem stiku dveh narodov. Mostovi med sedanjostjo in preteklostjo, med kulturami in socialnimi sloji se v muzeju izpričujejo kot mostovi med muzami in mojstri.
Arheološko bogastvo in kulturno-zgodovinska priča
Muzejsko zbirko Špital je oblikoval Pomurski muzej Murska Sobota v začetku devetdesetih letih 20. stoletja iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Temu je bilo dodano arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - enota Maribor. Arheološko gradivo iz prazgodovinske naselbine na grajskem hribu je v celoti izrisano in pripravljeno na kataloško objavo, večina predmetov je restavriranih. Na stalni razstavi bo arheološko podobo Gornje Radgone označevalo gradivo iz izkopavanja prazgodovinske naselbine na grajskem hribu, nadalje bodo razstavljene rekonstrukcije iz različnih zgodovinskih obdobij, prikazana bo računalniško grafična simulacija modela grajskega hriba v smislu razvoja geološke, morfološke, geografske in naselitvene podobe, posnet in prikazovan bo dokumentarni film, natisnjeni bodo promocijski materiali, idr.
Domneva se, da je na mestu Gornje Radgone stalo manjše rimsko naselje. Najdene so kamnite sekire in sledovi neolitske naselbine. Poznogotsko stebrasto znamenje iz leta 1525 dobro ponazarja gotsko renesančno obdobje. V zbirki so arheološki, etnološki in kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Sestavljajo jo tudi dela sodobnega umetniškega ustvarjanja.
Več kot le muzej: Kulturno središče in simbol identitete
Muzej Špital je danes mnogo več kot le razstavni prostor. Postal je kulturno središče, kjer se odvijajo razstave, predavanja, delavnice in različni dogodki, ki povezujejo lokalno skupnost in privabljajo obiskovalce od drugod. Šole ga vključujejo v izobraževalne programe, turistom pa ponuja vpogled v posebnosti tega mejnega mesta, ki ga je zgodovina večkrat postavila v središče dogajanja. S projektom so v občini in regiji pridobili programe in storitve, ki zapolnjujejo turistično ponudbo, to so izdelani tematski pedagoško andragoški programi, program rednega, klasičnega vodstva po razstavi, program strokovnega vodstva za skupine, program vodstva po dveh povezanih muzejih (Gornja Radgona in Bad Radkersburg) ter program ogleda muzeja z arheološko - zgodovinskimi lokacijami na območju Gornje Radgone.
Čeprav je Gornja Radgona danes najbolj znana po sejmu in penini, je prav Muzej Špital tisti, ki daje mestu globljo identiteto. V njem so zbrane zgodbe ljudi, ki so živeli ob Muri, gradili mostove, prestajali vojne, premagovali meje in ohranjali svoje običaje. Obisk muzeja ni zgolj ogled razstave, temveč potovanje skozi čas, ki nas opomni, kako pomembno je ohranjati in razumeti lastne korenine. Skozi razmišljanja in snovanja nove stalne razstave, ki trajajo že poldrugo desetletje, avtorje v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, ki skrbijo za stalno muzejsko zbirko v Gornji Radgoni, spremlja misel o mejah. Mejah, ki so naravne, politične, narodne, nazorske ali le fiktivne in so vsakdanjik tega, v bistvu razdeljenega mesta, ki si z veliko napora išče lastne identitete. Zgodba o Radgoni je bila zato vedno tudi zgodba o mostu.
Stalna likovna razstava v muzeju prikazuje dela iz stalne radgonske zbirke, ki sodijo v 18. in 19. stol. in so odraz zbirateljskega okusa tedanjih radgonskih meščanov in plemstva, ki je upravljalo z zemljiškim gospostvom in živelo v gornje-radgonskem gradu. Ta del razstave pripoveduje del celovite zgodbe o enem mestu, ki ga deli reka in povezuje most, zgodbe, katere del že pripoveduje muzej v Bad Radkersburgu. Na razstavi se bomo omejili predvsem na grajski hrib, kot izjemno arheološko nahajališče in njegovo neposredno okolico, starodavni Gornji in Spodnji Gris ter današnjo Gornjo Radgono, na reko, na meje, ki so delile in na mostove, ki so povezovali.
Špital je tako simbol kontinuitete - stavba, ki je preživela stoletja in se vedno znova prilagodila novim časom, hkrati pa prostor, kjer se srečujejo spomini in sodobne potrebe. Obiskovalci skozi bogato večpomensko muzejsko zbirko Radgonski mostovi, dopolnjeno z multimedijskimi predstavitvami in odprtim depojem, odkrivajo geološke značilnosti, arheološke zanimivosti, etnološko in umetniško dediščino mesta ob Muri. Poslopje predstavlja redek primer meščanske arhitekture v Sloveniji z edinstvenim tlorisom in ostrešjem.