Muzej novejše zgodovine Celje je z novo interaktivno razstavo "Zemlja pleše" odprl vrata v svet spoznavanja našega planeta, Osončja in pomena trajnostnega razvoja. Razstava, ki je dobila ime po eni izmed lepših slovenskih zimzelenih popevk, nagovarja mlade in stare obiskovalce ter jih skozi igro in raziskovanje seznanja z aktualno problematiko okolja.
Nadaljevanje preteklih konceptov in nagovor trajnostnega razvoja
Kot je poudaril direktor muzeja dr. Tonček Kregar, razstava nadaljuje koncept, ki ga je muzej zasledoval že s prejšnjo razstavo "Herman Lisjak hodi po vodi". Cilj je mlade obiskovalce, pa tudi druge, čim bolj seznaniti in opozoriti na aktualno problematiko okolja. "Želimo obuditi vedenje in zavedanje o tem, v kakšnem naravnem in družbenem okolju živimo in kako potrebno je odgovorno in ozaveščeno varovanje okolja v smislu trajnostnega razvoja, da bi to okolje zapustili zanamcem v podobni kondiciji, kot smo ga prevzeli od naših prednikov," je pojasnil Kregar. Ta pristop poudarja pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri in skrb za prihodnje generacije, kar je ključno za ohranjanje planeta v dobri kondiciji. Spodbujanje odgovornega odnosa do okolja je namreč ključnega pomena že pri najmlajših.
Trije deli, ena celota: Od Zemlje do Osončja
Avtorica idejne zasnove razstave, Bronica Gologranc Zakonjšek, je "Zemljo pleše" razdelila na tri tematske dele, ki kljub ločenosti v prostoru delujejo kot koherentna celota. Razstava je zasnovana izjemno interaktivno, z uporabo zvokov, filmov, didaktičnih iger in zanimivih pripomočkov. Ena izmed takšnih naprav je tehtnica, ki obiskovalcu ponazori, kako težak bi bil na katerem drugem planetu, kar nedvomno vzbudi radovednost in razmišljanje o raznolikosti vesolja.
Prvi del: Živimo na Zemlji
Obiskovalec najprej vstopi v prostor, posvečen planetu Zemlja. Tukaj se seznani z osnovnimi značilnostmi planeta, geološko zgradbo, rotacijo, ki povzroča dan in noč, ter revolucijo, ki prinaša letne čase. Predstavljeno je kraljestvo živih bitij, pomen prsti, bogastva Zemlje, pa tudi naravne pojave, kot sta potres in vulkan. Prikazani so celine in njihove značilnosti, kar obiskovalcem omogoča poglobljeno razumevanje našega doma. Ta del razstave ponuja "zemljino osebno izkaznico", ki obiskovalcem omogoča, da se spoznajo z osnovnimi podatki o našem planetu.
Drugi del: Gremo v vesolje
Nadaljevalno razstava popelje obiskovalce v vesolje, natančneje v naše Osončje. Tu so predstavljeni planeti z njihovimi osnovnimi značilnostmi. Ta del vključuje tudi vesoljsko tehtnico in raketo s simpatičnim likom Hermana Lisjaka, ki popestrijo izkušnjo in naredijo učenje bolj zabavno. Tu se obiskovalci lahko seznanijo z raznolikostjo planetov in njihovim mestom v kozmičnem plesu.
Tretji del: Bogastvo različnosti Slovenije
Zaključni del razstave se osredotoča na "Bogastvo različnosti Slovenije". Tu so strnjene značilnosti slovenskih pokrajin, raznolika življenjska okolja in ekološki vidiki. Ta del poudarja edinstvenost naravne in kulturne dediščine Slovenije ter spodbuja k njenemu ohranjanju. S tem se razstava navezuje na lokalni kontekst in krepi zavedanje o pomenu varovanja okolja na domačih tleh.
Geološke zanimivosti in dotik preteklosti
Geolog, kustos Muzeja Laško in soavtor razstave, Tomaž Majcen, je iz obsežnega sveta geologije izluščil najbolj tipične segmente. Predstavil je magmatske kamnine, metamorfne kamenine in nekatere najbolj zanimive rudnine. Posebej je izpostavil litij kot "kovino prihodnosti" zaradi njegove ključne vloge v baterijah elektronskih naprav. Obiskovalci imajo priložnost predmete tudi otipati, kar omogoča neposredno doživetje geološkega bogastva.
Za še globlje razumevanje so organizirane "geološke ure" in delavnice o mineralih. Posebej zanimiva je delavnica o fosilih, kjer si obiskovalci lahko vzamejo v roke pravi zob morskega psa ali čeljust jamskega medveda. Te izkušnje omogočajo neposreden stik s preteklostjo in razkrivajo skrivnosti Zemljine geološke zgodovine.
Oblika in zgradba Zemlje
Obogaten spremljevalni program za šole in vse radovedneže
Razstava "Zemlja pleše" ponuja bogat spremljevalni program, ki je zasnovan tako, da zadovolji potrebe različnih starostnih skupin in interesov. Šole se lahko odločijo za naravoslovni dan, ki vključuje vodstvo po razstavi, ustvarjalno muzejsko uro, zemljino ali geološko muzejsko uro ter raziskovanje na terenu, vključno z obiskom prodišča na Savinji.
Tudi za slepe in slabovidne obiskovalce je poskrbljeno z didaktičnim katalogom, ki je prilagojen njihovim potrebam. Spremljevalni program obsega vodstva po razstavi, poleg omenjenih geoloških ur pa še ustvarjalne delavnice z naslovi kot so "V brlogu so dinozavri", "Kaj se skriva v zemlji ali deževnik na delu" in "Moj vrtiček zemlja". Te ustvarjalne delavnice so bile pripravljene v skladu s šolskim kurikulumom za prvo in drugo triado osnovne šole, kar zagotavlja pedagoško ustreznost in zabavno učenje.
Finančni vidik in sodelovanja
Postavitev razstave "Zemlja pleše" je predstavljala finančno najzajetnejši letošnji zalogaj Muzeja novejše zgodovine Celje, saj je stala od 25 do 30 tisoč evrov, kar je polovica letnega proračuna muzeja. Zato je bilo sofinanciranje sponzorjev, predvsem Abanke in Zavarovalnice Triglav, ključnega pomena za njeno realizacijo.
Muzej je pri projektu sodeloval tudi s srednjo gradbeno šolo in šolo za storitvene dejavnosti, s čimer si je prihranil marsikateri vložek za izdelavo eksponatov, saj so jih dijaki izdelovali pri praktičnem pouku. To sodelovanje med muzejem in izobraževalnimi ustanovami predstavlja odličen primer povezovanja teoretičnega znanja z praktično izvedbo in krepi pomembnost muzejev v lokalni skupnosti.
Zanimivosti iz preteklosti muzeja in sosednjih projektov
Muzej novejše zgodovine Celje je sicer znan po svojem bogatem programu, ki privablja obiskovalce iz vse Slovenije. Pred kratkim je bila na primer razstava "Zabavna matematika" v Hermanovem brlogu privabila blizu tri tisoč obiskovalcev. S tem muzeji sledi svojemu cilju, da s kakovostnimi in atraktivnimi programi postanejo magnet za obiskovalce.
Vzporedno z razstavo "Zemlja pleše" je muzej v preteklosti gostil tudi druge zanimive razstave. Ob stoletnici konca prve svetovne vojne so denimo predstavili strip o Franju Malgaju, junaku iz Šentjurja, s čimer so želeli osvežiti spomin nanj in ga predati mlajšim generacijam preko neposrednega medija.
Muzej se ukvarja tudi z ohranjanjem fotografske dediščine. V okviru projekta širitve fotoateljeja in galerije Pelikan, ki bo postal edinstven spomenik fotografske dediščine 20. stoletja v Evropi, muzej zbira in obdeluje obsežne fotografske fonde. Ti fondi obsegajo tudi gradivo iz časa izhajanja časopisa "Slovenec", ki je med letoma 1873 in 1945 pokrival praktično vse sfere javnega življenja. Med njimi so tudi fotografije Plečnikovih del, kot so cerkev sv. Frančiška Asiškega, cerkev sv. Mihaela na Barju, urejanje nabrežij Ljubljanice, Tromostovje, tržnice in zapornica. Tako se prepletajo različne teme, od naravoslovja in geologije do kulturne dediščine in zgodovine fotografije, kar priča o bogastvu in raznolikosti zbirk Muzeja novejše zgodovine Celje.
Razstava "Zemlja pleše" je tako več kot le postavitev eksponatov; je vabilo k raziskovanju, učenju in razmisleku o naši vlogi na planetu. Z interaktivnimi pristopi in bogatim programom nagovarja vse generacije, da se aktivno vključijo v skrb za okolje in trajnostni razvoj.