Poleti leta 2026 bo na idiličnem Bledu svoja vrata odprl Muzej Lah, nova institucija sodobne umetnosti, ki napoveduje pomembno kulturno obogatitev ne le slovenske, temveč tudi mednarodne umetniške scene. S svojo ambiciozno vizijo in bogatim naborom del bo Muzej Lah postal središče ustvarjalnega dialoga, navdiha in raziskovanja sodobnih umetniških praks.
Umetniška zbirka z mednarodnim ugledom
Jedro muzejske ponudbe bo obsežna zbirka Fundacije Lah, ki jo bosta ustanovitelja, Igor in Mojca Lah, gradila več kot tri desetletja. To je prvič, da bo ta izjemna zbirka, ki obsega dela priznanih mednarodnih in slovenskih ustvarjalcev, dostopna širši javnosti. Med razstavljenimi avtorji najdemo imena, kot so Anselm Kiefer, Joseph Beuys, Ilja in Emilia Kabakov, William Kentridge ter naš Zoran Mušič, poleg njih pa še kolektiv Neue Slovenische Kunst ter sodobni umetniki, kot so Anne Imhof, Theaster Gates in Hito Steyerl. Zbirka se osredotoča na dela, ki osvetljujejo globoke družbene in zgodovinske spremembe ter raznolike izkušnje življenja po koncu druge svetovne vojne, s čimer ponuja celovit vpogled v umetnost poznega 20. in zgodnjega 21. stoletja.
Arhitekturna zasnova v harmoniji z naravo
Muzej se nahaja na izjemni lokaciji, pod mogočnim Blejskim gradom in v bližini čudovitega Blejskega jezera, z gorami Julijskih Alp v ozadju. Arhitekturno zasnovo je prevzel ugledni britanski arhitekt Sir David Chipperfield, čigar delo odlikujeta diskurz, jasnost, rigoroznost in subtilna moč. Zasnova muzeja se organsko vključuje v naravno okolje; različne volumne povezujejo poševne strehe, ki odsevajo hribovito topografijo in dajejo stavbi edinstveno vizualno identiteto. Ta krovna struktura služi kot organizirajoči element, ki povezuje zunanjo obliko in usmerja naravno svetlobo v galerijske prostore. Razgibani volumetrični sklopi sledijo prostorski zasnovi muzeja, kar zagotavlja, da so galerije odzivne na poti obiskovalcev in ustvarjajo vizualno zanimivo celoto, ki se povezuje z okoliško krajino. Poleg tega je v zasnovo vključenih več zunanjih prostorov, vsak s svojo specifično atmosfero, ki skupaj vzpostavljajo globoko povezavo med stavbo in naravo.
Kulturno središče za lokalno skupnost in mednarodne obiskovalce
Muzej Lah ne bo zgolj razstavišče, temveč bo deloval kot dinamično kulturno središče, namenjeno tako lokalni skupnosti kot mednarodnim obiskovalcem. V njem bodo poleg galerij locirani še knjižnica, raziskovalni center, restavracija, prodajalna ter večnamenski prostori, ki bodo gostili razstave, predstave, koncerte, filmske projekcije in izobraževalne programe. S svojo večplastno ponudbo si Muzej Lah prizadeva spodbujati kritično in refleksivno soočanje s sodobnimi pojmovanji časa in človeštva. Ustanovitelja Igor in Mojca Lah poudarjata željo po ustvarjanju institucije v Sloveniji, kjer se lahko obiskovalci z vseh koncev sveta združujejo v razmišljanju in iskanju navdiha, kot prostor za lokalno skupnost in mednarodne obiskovalce, ki slavi umetnost in združuje nekatere največje ustvarjalce 20. in 21. stoletja.
Vpliv na lokalno okolje in turizem
Predstavniki lokalne skupnosti in turistične stroke poudarjajo, da bo Muzej Lah s svojo vsebino pomembno okrepil kulturno ponudbo Bleda. Pričakujejo, da bo muzej spodbudil daljše obiske obiskovalcev in pripomogel k razvoju izvensezonskega turizma. Anton Mežan, župan Občine Bled, poudarja, da je Muzej Lah pomembna pridobitev za Bled, katerega celoten obseg si lokalna skupnost še ni povsem osvestila. Območje okoli grajskega griča bo obogateno z dodatno kulturno in umetniško ponudbo, ki je občina sama ne bi mogla zagotoviti. Muzej bo obiskovalcem omogočil daljše bivanje v Bledu, mnogi pa bodo v Bled prihajali izključno zaradi te nove atrakcije. Mežan verjame, da bo to veljalo tudi izven glavne turistične sezone, ko je Bled mogoče doživeti na povsem drugačen, globlji in bolj poglobljen način. Za domačine bo Muzej Lah edinstvena priložnost, da v svojem okolju obiskujejo nekaj, zaradi česar bodo drugi potovali naokoli, kar bo nedvomno predstavljalo prednost in navdih. Muzej bo ponudil prostor in priložnost za izobraževanje, občudovanje ter razširjanje razumevanja in spoštovanja sporočil sodobne umetnosti.
Umetniški muzej Future Chungnam, ki ga je ustvaril UNstudio
Galerija Loškega muzeja in umetnost 19. stoletja
Vzporedno z naprednimi projekti sodobne umetnosti, slovenski kulturni prostor bogatijo tudi razstave, ki osvetljujejo preteklost. Galerija Loškega muzeja trenutno gosti razstavo, ki predstavlja dela prvokategornikov slikarskega realizma iz škofjeloške regije, kot so Ivan Franke, Janez in Jurij Šubic ter Anton Ažbe. Ob teh mojstrih razstava opozarja tudi na večinoma pozabljena imena lokalne umetnostne preteklosti, na izdelke podobarskih delavnic in predmete iz domene ljudske umetnosti. Loški muzej, ki domuje na srednjeveškem Loškem gradu, je skozi zgodovino doživel številne preobrazbe. Razstava v Loškem muzeju prinaša tudi ekskluzivno ženski pogled na dogajanje v mestu pod gradom in širše v 19. stoletju, saj je projekt vodilo pet kustosinj: Anja Zver, Mojca Šifrer Bulovec, Sara Šifrar Krajnik, Simona Žvanut in Biljana Ristić.
Mojstrski Totemi na Slovenskem
Razstava, ki izhaja iz predstavitve slovenskega paviljona na 19. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia, poudarja mojstrske tehnike in veščine kot ključno, nenadomestljivo inteligenco v procesu gradnje. "Mojstrski totemi," zasnovani kot fizični manifest tega znanja, se iz beneškega razstavnega prostora selijo v izobraževalno okolje. Odprtje te razstave je potekalo v torek, 31. marca 2026, ob 14.30 v avli, pri čemer sta bili komisarka in sokustosinja slovenskega paviljona Maja Vardjan in Ana Kosi.
Muzej v skupnosti in trajnostna moda
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) aktivno vključuje skupnost v svoje delovanje. V sklopu dogodkov ob Dnevu za spremembe je potekalo urejanje skupnostnega vrta pri MAO, kjer so bile cvetlične gredice pripravljene na novo sezono. Prav tako je bil organiziran trajnostni modni sejem »Obleci se trajnostno« na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana, kjer so obiskovalci lahko iskali nove modne kose in prispevali k trajnostnemu pristopu k modi.
Fužinski grad in tehniška dediščina
Fužinski grad, zgrajen v sredini 16. stoletja s strani rodbine Khisl, je bil prvotno zgrajen kot simbol bogastva, ugleda in politične moči. Skozi stoletja je večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo v njegovi stavbni strukturi. Posebno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, prizidana leta 1897 za potrebe vevške papirnice, ki deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Katarina Metelko, strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino, je vodila oglede gradu, ki so izjemoma potekali ob posebnih terminih.
"Je narava moderna?" v MAO
Razstava "Je narava moderna?" v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) raziskuje odnos do narave ter pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Izhodišče razstave je bogata zbirka MAO s projekti, predmeti in dokumentacijo s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Razstava osvetljuje zgodnjo vzpostavitev okoljske zavesti v Sloveniji, ki se je v kontekstu socialistične Jugoslavije, kljub globalnemu trendu modernizma, ki je poudarjal tehnološki napredek, razvijala drugače, z močnim poudarkom na družbenih ambicijah. Narava arhitektom in oblikovalcem pogosto predstavlja vir navdiha, kar se odraža tudi v ustvarjalnih delavnicah za otroke, kjer preko ugank in nalog raziskujejo prepletenost arhitekture in narave.
Marjan Šorli in udomačena arhitektura
V okviru festivala Odprtih hiš Slovenije 2026 je MAO ponudil brezplačen voden ogled razstav "Marjan Šorli in udomačena arhitektura" ter "Je narava moderna?". Razstava o Marjanu Šorliju, ki je obeležila 110. obletnico njegovega rojstva in 50. obletnico smrti, predstavlja izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture pogosto spregledala. Šorli je bil samosvoj predstavnik slovenske povojne arhitekture, ki je ustvarjal arhitekturo po meri človeka, z uporabo tradicionalnih materialov in elementov ter upoštevanjem tehnoloških zmožnosti svojega časa. Njegova dela so odražala skrb za skladne proporce in majhno merilo.
MiniMAO igralnica in raziskovanje skozi igro
Za najmlajše obiskovalce je v MAO redno odprta MiniMAO igralnica, kjer skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. Igralnica je odprta mesečno, z izjemo Poletne muzejske noči, ko je odprta podaljšano.
Pot spominov in tovarištva ter razmišljanje o miru
V nedeljo, 10. maja, je