Dunaj, nemško Wien, je glavno in največje avstrijsko mesto z 1,8 milijona prebivalci. Skupaj z bližnjo Bratislavo tvori metropolitansko območje z okoli tremi milijoni prebivalcev. Mesto se redno uvršča med mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. Nekdaj je veljal za središče kulture, glasbe in umetnosti, v zadnjih desetletjih pa postaja vse bolj pomemben v gospodarskem smislu, z visoko tehnologijo, velikim številom zagonskih podjetij in dobro podporo le tem. Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimski imperij pred vdori germanskih plemen. Prva zlata doba mesta je nastopila v srednjem veku, ko je postal sedež babenberške, nato pa tudi habsburške dinastije. Današnjo podobo je dobil večinoma v 19. stoletju. Najpomembnejši pečat so v mestu pustili Habsburžani, o katerih slišimo na Dunaju skoraj na vsakem koraku. Obdobje habsburške vladavine se je začelo leta 1278 in je trajalo vse do konca prve svetovne vojne, ko so bili razlaščeni in izgnani.
Dunaj je imperialen, Dunaj je sodoben! Tisti, ki obiščete mesto, se potopite v fascinantno igro zgodovine in kulture. Donava zaznamuje in oblikuje mesto prav tako kot Dunajski gozd, ki na zahodu tvori zelena pljuča. Dunajske zgodovinske stavbe pripovedujejo o veličastni preteklosti. Veličastni palači Schönbrunn in Hofburg popeljeta obiskovalce v čas Habsburžanov, medtem ko stolnica sv. Štefana veličastno kraljuje v starem mestnem jedru. Dunaj je tudi središče umetnosti in moderne. Muzeji, kot sta Umetnostnozgodovinski muzej in muzej Belvedere, hranijo svetovno znane zbirke. Dunajska moderna oživi v MuseumsQuartierju, enem največjih kulturnih kompleksov na svetu. V številnih mestnih kavarnah, ki so znane po svoji prijetnosti in literarni tradiciji, lahko iz prve roke doživite dunajski šarm in kulturo.
Dunajski Prater z ikoničnim zabaviščnim kolesom Riesenrad povezuje naravo in zabavo. Tukaj so 650 let vladali Habsburžani in njihove sledi oblikujejo Dunaj še danes. Sprehod skozi mesto je kot potovanje skozi čas: od palače Hofburg preko palače Schönbrunn do palače Belvedere - imperialne palače in baročni trgi pripovedujejo o sijajni preteklosti. Na dunajski ulici Ringstraße in veličastnem bulevarju se ta cesarski sijaj odraža v impresivnih fasadah. Toda Dunaj ne počiva na svoji zgodovini, temveč zre tudi v prihodnost. Mesto se neprestano razvija in preseneča z arhitekturnimi mojstrovinami ter sodobnimi kulturnimi ustanovami. V umetniškem središču MuseumsQuartier se srečata moderna umetnost in sodobna kultura, medtem ko v Državni operi (nem. Staatsoper) in koncertni dvorani Musikverein še vedno živi glasbena dediščina mesta. Dunaj je mesto kontrastov: med tradicijo in moderno, barokom in sodobno arhitekturo se metropola razkriva v vseh svojih razsežnostih. Tako mesto ne ponuja le vpogleda v preteklost, ampak se pogumno odpira tudi prihodnosti - vedno v skladu s svojo bogato cesarsko zgodovino.
Umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum): Zakladnica Habsburžanov
Umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum), ki ga pogosto imenujejo tudi Muzej likovnih umetnosti, je muzej na Dunaju v Avstriji. Je v razkošni palačni stavbi na Ringstraße, okronani z osmerokotno kupolo. Izraz Kunsthistorisches Museum velja tako za institucijo kot za glavno stavbo. Okoli leta 1891 ga je hkrati z Naravoslovnim muzejem na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien) odprl cesar Franc Jožef I. Oba muzeja imata podobno zunanjost in stojita eden nasproti drugega čez Maria-Theresien-Platz. Obe stavbi sta bili zgrajeni med letoma 1871 in 1891 po načrtih, ki sta jih pripravila Gottfried Semper in baron Karl von Hasenauer. Cesar je naročil izgradnjo dveh muzejev na dunajskem Ringu (Ringstraße), da bi našel primerno zavetišče za mogočno umetniško zbirko Habsburžanov in omogočil dostop širši javnosti. Stavbi sta pravokotne oblike, na vrhu imata kupolo, visoko 60 metrov. Fasada je bila zgrajena iz peščenjaka. Notranjost muzejev je razkošno okrašena z marmorjem, štukaturnimi okraski, pozlačenimi listi in slikami.
Osnovne zbirke muzeja so Habsburžanov, zlasti zbirke portretov in oklepov Ferdinanda Tirolskega, zbirke cesarja Rudolfa II. Lorenzo Lotto: Madona in otrok s sveto Katarino in sv. Kronanje s trnjem (c. Eden najpomembnejših predmetov muzeja, skulptura Cellinijeva solnica, Benvenuta Cellinija, je bila ukradena 11. maja 2003 in vrnjena 21. januarja 2006 v škatli, pokopani v gozdu blizu mesta Zwettl v Avstriji. Prikazali so jo v epizodi Muzejske skrivnosti na History Channel.
V Umetnostnozgodovinskem muzeju lahko raziskujete mojstrovine svetovno znanih umetnikov, kot so Vermeer, Rafael, Tizian, Bruegel, Rubens in Rembrandt. V galeriji slik boste spoznali, kaj razlikuje njihova dela od del njihovih manj znanih sodobnikov. V Peter Brueglovi največji svetovni zbirki se lahko poglobljeno posvetite sliki Lovci v snegu in razumete, zakaj je ta slika v 20. stoletju postala »hladni, oddaljeni vrh nedosegljive umetnosti« ter zakaj je bilo tvegano izbrati tako kontroverzno temo v 16. stoletju. Pogled na zahteve Rubensovih del razkriva razliko med deli, ustvarjenimi za njegove mogočne naročnike, in tistimi, ki so nastala iz njegovega lastnega užitka. Ujetje Sampsona s strani njegovega učenca Antonisa van Dycka jasno pokaže, katere kakovosti njegovega dela so mu omogočile, da je zavzel samostojen prostor v zgodovini umetnosti, vsaj enak učiteljevim. Vermeerjeva slika Alegorija umetnosti in Caravaggieva Madona z rožnimi zrni nam prikazujeta najbolj virtuozno demonstracijo mimesisa, glavnega načela zahodne estetike.
Albertina: Neprecenljiva zbirka grafik in sodobne umetnosti
Albertina, ki se nahaja v zgodovinskem središču Dunaja, povezuje cesarsko vzdušje z veliko umetnostjo. Zbirka grafik, ki vsebuje okrog milijon del, je ena največjih in najbolj pomembnih grafičnih zbirk na svetu z umetniškimi deli od leta 1400 do najnovejših časov in s številnimi mojstrovinami Dürerja, Michelangela, Rembrandta, Schieleja in Klimta. Stalna razstava "Od Moneta do Picassa" z zbirko družine Batliner, katere osrednji del je ena najbolj pomembnih evropskih zbirk mednarodne klasične moderne, Albertina ponuja na Dunaju in v Avstriji edinstven pregled najbolj napetega obdobja umetniške zgodovine, ki je trajalo 150 let - od francoskega impresionizma do najnovejših časov.
Z dvajsetimi popolnoma obnovljenimi in z dragocenim originalnim pohištvom opremljenimi razkošnimi dvoranami spominja na stanovanjsko in reprezentacijsko kulturo iz časov Habsburžanov v eni najlepših klasicističnih palač Evrope. Muzej ponuja vpogled v zbirke, ki segajo od starih mojstrov do slikarstva klasične moderne in sodobne umetnosti, fotografije, arhitekture ter zgodovinske, razkošne dvorane.
Druga lokacija, Albertina Modern, odprta marca 2020, ima zbirko več kot 60.000 del 5.000 umetnic in umetnikov. Na več kot 2000 m² predstavlja obsežne razstave moderne in sodobne umetnosti, katerih izhodišče so lastna imetja in predvsem glavna dela zbirke Essl, ki se od leta 2017 nahaja v Albertini. Osrednjo točko predstavljajo zbirke o avstrijski umetnosti, z velikimi in pomembnimi zbirkami umetnikov (avtorjev) Arnulf Rainer, Maria Lassnig, Franz West, Erwin Wurm ali VALIE EXPORT. V mednarodnih zbirkah izstopajo obsežni delovni bloki nemških avtorjev Georga Baselitza, Anselma Kieferja, Markusa Lüpertza, Jörga Immendorffa in Güntherja Förga.
Dunajska Ringstraße: Bulevar cesarskega sijaja
Po podrtju srednjeveškega obzidja, ki je varovalo stari del mesta, so uredili krožno cesto, t.i. Ringstrasse, ob kateri so zrasle bohotne stavbe premožnega prebivalstva, ki je ob njej kazalo svoje bogastvo in družbeni položaj. Krožno vožnjo in ogled zanimivosti ob Ringu navadno začenjamo ob Operi. Nekoliko naprej se nahaja še park posvečen Schiller-ju, s spomenikom nemškemu pesniku, dramatiku, zgodovinarju in filozofu ter spomenik Mozartu. Zatem si sledijo ob Ringu mogočna stavba avstrijskega parlamenta, še malo naprej mestna hiša (na razpis za gradnjo je prispelo kar 64 ponudb, izbran je bil projekt Friedricha Schmidta, ki se je pri svojem osnutku inspiriral pri bruseljski mestni hiši) ter gledališče Burgtheater, ki ga je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija in velja za drugo najstarejše gledališče v Evropi.
Tu je še dunajska Univerza s približno 88.000 študenti, ustanovljena je bila v sredini 14. stoletja. Tu so predavali številni Nobelovi nagrajenci. Ob kanalu Donave pritegne pozornost bela stavba nenavadne oblike, Urania, inštitut in observatorij zgrajen v stilu art noaveau, delo slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Zanimivo je tudi obsežno poslopje nekdanjega kraljevega vojnega ministrstva, pred katerim se nahaja kip feldmaršala Radetzkega. Med skupne institucije Avstro-Ogrske sta sodili skupna vojska in vojna mornarica. Malo izven Ringa se splača zaviti še do zanimive Karlove cerkve.
V Mestnem parku, ki je bil del najinega raziskovanja, stojijo kipi znanih umetnikov, med njimi najlepši zlat oz. pozlačen kip Johanna Straussa, ter Kursalon. Park krasi tudi manjše jezerce z racami in potok Wien. Na sprehodu po Ring-u so bile na obeh straneh ulice vidne številne znamenitosti, med drugim Plečnikova stavba (v obliki likalnika), slavno Dunajska koncertna dvorana, Akademsko gledališče in Opera.
Dunajska katedrala sv. Štefana: Simbol mesta in arhitekturni čudež
V starem delu mesta smo si ogledali še katedralo sv. Štefana. Njena gradnja se je začela leta 1137, dokončana pa je bila leta 1511 in velja za najpomembnejšo gotsko stavbo v Avstriji. Pozornost pritegne njen južni stolp, t.i. Steffl, ki je simbol mesta. Streha stolnice je zelo barvita in sestavljena iz četrt milijona ploščic, ki na eni strani upodabljajo orla z dvema glavama, ki je simbol Habsburžanov, na drugi pa rumene, zelene in črne ornamente. V cerkvi z zelo bogato notranjostjo, si lahko med drugim pogledamo katakombe in bakrene žare zakonitih dedičev habsburških cesarjev z njihovim drobovjem.
V središču Dunaja stoji stolnica sv. Štefana, ki jo prebivalci mesta posebej cenijo kot simbol mesta. Dunajčani ljubijo svojo stolnico in jo preprosto imenujejo „Steffl“. Tudi njen zvon ima ime: „Pummerin“ in se nahaja visoko v severnem stolpu ter je drugi največji cerkveni zvon v Evropi. Graditeljski mojster stolnice se je v notranjosti cerkve ovekovečil s portretom, vklesanim v kamen. Znan je kot „gledalec iz okna“, saj ob vznožju gotske prižnice radovedno in nagajivo gleda skozi kamnito okno v veliko osrednjo ladjo.
Dunajska kuhinja: Sacher torta, dunajski zrezek in kavarniška kultura
Na Dunaju je treba poskusiti Sacherjevo torto. Dvorna kuhinja je leta 1832 dobila nalogo, da za visoke goste pripravi posebno sladico. Ker je glavni kuhar zbolel, je moral nalogo prevzeti takrat 16-letni vajenec Franz Sacher, ki je iznašel osnovno obliko Sacherjeve torte. Njegov sin Eduard je pri dvornem slaščičarju Demlu recept izpopolnil. V povezavi z originalno torto se je vnel dolgoletni pravni spor med Sacherjem in Demlom. Posebnost mesta je tudi dunajski zrezek, ki mora v originalu biti tanek in telečji ter paniran in ocvrt v maščobi. Ime dunajski zrezek (Wiener Schnitzel) se je uveljavilo okrog leta 1900. Na Dunaju vam ga servirajo z limono, krompirjevo solato ali pečenim krompirjem ter kumarično solato.
Posebnost mesta so tudi številne kavarne. Dunajčani pravijo, da so leta 1683 ob odhodu Turkov po neuspešnem obleganju zaplenili vreče s kavnimi zrni. Vohun cesarskega dvora pa je leta 1685 ustanovil prvo dunajsko kavarno. Dunajčani so iz pitja kave naredili kulturo in ustvarili neprecenljiv življenjski užitek. O pomembnosti kavarn nekoč priča dejstvo, da je marsikateri umetnik imel tam prijavljen kar stalni naslov za pošiljanje pošte. V restavraciji DO&CO Albertina lahko uživate v odlični kavi in sladicah dvorske slaščičarne DEMEL ter v izbranih klasičnih jedeh dunajske kuhinje, kakor tudi v mednarodnih specialitetah.
Max Oppenheimer: Ekspresionistični pionir dunajske umetnosti
Max Oppenheimer (1885-1954) je bil pomembna osebnost v plodovitem kulturnem prizorišču Dunaja, pa tudi Berlina in Züricha. Imel je ugleden položaj znotraj umetniške elite, ki jo je portretiral, na primer Sigmunda Freuda, Arnolda Schönberga in Thomasa Manna. S pet let mlajšim Schielejem si je delil atelje, vendar ne le delovnega prostora - slikarja sta si delila tudi modele, delovni material in slikarske ideje. Oba sta v ekspresivni maniri slikala prepoznavne skrivenčene dlani. Oppenheimer se je zgledoval tudi po starih mojstrih, kot je Rembrandt - navduševali so ga predvsem njegovi portreti. Oppenheimerjeve verske slike, ki jih zapolnjujejo goli moški, pa odražajo vznesenega duha poznorenesančnega slikarja El Greca. Med okoli 170 deli, ki so na ogled na razstavi na Dunaju, je veliko slik glasbenikov in koncertov.
Da je judovski avantgardistični umetnik skoraj utonil v pozabo, je povezano z vzponom nacizma. Njegova dela so zasegali in plenili, zbiratelje njegove umetnosti, ki so bili večkrat judovskega rodu, preganjali in morili. Slikarjeva dela predstavljajo v Leopoldovem muzeju na Dunaju, kjer so bila pod naslovom Max Oppenheimer. Ekspresionistični pionir na ogled do 25. februarja. Razstava je bila na ogled do 25. 9.
Dunajski parki in zelene oaze: Kahlenberg in Donavski otok
Dunaj je prijeten za življenje, ker je zelen! Nobena druga svetovna prestolnica se v taki meri ne ukvarja z vinogradništvom, nikjer drugje ni toliko zelenih površin. Približno polovica mestnega območja je zelenega. 850 parkov vabi na sprehode, s tramvajem pa se hitro pripeljete do območij za sprostitev. Dunajski Prater obsega šest kvadratnih kilometrov, zato ga imenujejo tudi „pljuča“ Dunaja.
Dunajski življenjski prostor ni tako dragocen le zaradi veliko zelenja, ampak je zaradi tega posledično dober tudi zrak, za kakovost življenja pa je ključna tudi voda. Ne samo, da je mesto oskrbljeno z najboljšo gorsko izvirsko vodo, temveč tudi leži neposredno ob vodi. 42 kilometrov plaže se razteza vzdolž Donavskega otoka. Na sončne dni lahko ob Stari Donavi opazimo jadrnice, deskarje, plavalce in veslače. Ljubitelji dobre hrane preživijo čas v prijetnih lokalih neposredno na nabrežju, ljubitelji narave pa se odpravijo na dolge pohode po obsežnem narodnem parku Donau-Auen. V središču mesta pa se veselijo živahnega dogajanja ob Donavskem kanalu. Poleti so tu odprti številni prijetni bari na plaži. Dunaj je prijeten za življenje in je najbolj zeleno mesto na svetu. Med več kot 100 metropolami je Dunaj v uvrstitvi „The World's 10 Greenest Cities 2020“ prejel naziv zmagovalca.
Lokalni hrib Dunajčanov je visok 484 metrov: Kahlenberg. Nahaja se v Dunajskem gozdu, zelenem območju na zahodu mesta. Ni težko razložiti, zakaj je tako priljubljen: Razgled z vrha je preprosto osupljiv in ob lepih dnevih sega celo do gore Schneeberg!
Druge znamenitosti in možnosti obiska
Če bi nama čas dovolil, bi se s podzemno železnico odpeljala na ogled še bolj oddaljenega dela Ring-a, mogoče tudi do živalskega vrta in palače Schönbrunn ali pa bi se v dobrih 20 minutah sprehodila še do zabaviščnega parka Volks-prater. V bližini Štefanovega trga se nahaja tudi Petrov trg in Petrova katedrala ter spomenik v spomin na konec kuge.
V Avguštinski cerkvi, v kateri so spravljena srca Habsburžanov, in v dvorno kapelo, kjer lahko ob nedeljah prisluhnemo zboru dunajskih dečkov, je vredno pokukati. Kdor ima dovolj časa, se velja ustaviti še v Kraljevi zakladnici, ki hrani dragocenosti zelo visoke vrednosti, in muzeju, posvečenem Sisi, Elizabeti Bavarski, ženi Franca Jožefa. Hofburg je danes deloma v rabi pisarn avstrijskega predsednika in španske jahalne šole.
Zunaj strogega starega dela mesta smo si ogledali še Prater, ki ga je za javnost odprl cesar Jožef II. leta 1766. Dunajsko kolo je bilo eno prvih zabaviščnih koles na svetu, nekaj časa tudi najvišje. Sprehodili smo se še do rečnega nabrežja Donave, na otok (Donauinsel) in do stolpa Donauturm, ki z 252 m višine spada med 75 najvišjih stolpov na svetu. Če imate še čas, ne izpustite Belvedere, kompleks dveh baročnih palač, ki sta bili zgrajeni v začetku 18. stoletja.