Tehniški muzej Slovenije, ki se nahaja v slikovitem okolju nekdanjega kartuzijanskega samostana v Bistri, nedaleč od Ljubljane, predstavlja največji muzej te vrste v državi. Z bogato zgodovino, ki sega skoraj 70 let nazaj, muzej ponuja obiskovalcem edinstveno priložnost, da raziščejo obsežne zbirke cestnih vozil vseh vrst, ki po svoji sporočilnosti znatno presegajo področje obravnave cestnega prometa na Slovenskem. Muzej se razprostira na več kot 6000 kvadratnih metrih razstavnih površin in ponuja vpogled v ključna področja tehnične dediščine Slovenije, od avtomobilizma, elektrotehnike, gozdarstva, tekstilne industrije, kmetijstva do ribištva.
Zgodovina in razvoj muzejskih zbirk
Prvi avtomobil je v muzej prispel leta 1953, s čimer se je začela oblikovati obsežna zbirka cestnih vozil. Skozi desetletja se mu je pridružila vrsta mlajših motornih vozil, ki jih je muzej obravnaval kot "starodobnike". Ta dejavnost, ki je običajno v domeni zasebnih ljubiteljev starih vozil, je vključevala tudi organizacijo tovrstnih prireditev, kar kaže na zgodnjo vlogo muzeja pri ohranjanju in promociji tehnične dediščine. Prva vozila tako danes predstavljajo začetke omenjene dejavnosti na Slovenskem in so neločljiv del razvoja Tehniškega muzeja Slovenije kot celote.
V osemdesetih letih je muzej pridobil zbirko limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Ta zbirka, obogatena s prvim kupljenim oklepnim protokolarnim avtomobilom v samostojni Sloveniji, zavzema posebno mesto v muzejski postavitvi. Od devetdesetih let dalje se je muzej intenzivneje posvečal pridobivanju zadnjih primerkov vozil domače motorne industrije, zlasti tistih, ki so plod domačega znanja. Skupaj s širšim področjem avtomobilskega gospodarstva so ta vozila predstavljena v oglednem depoju in na razstavi "Motorji iz Kopra".
Ključne zbirke in stalne razstave
Tehniški muzej Slovenije v Bistri se ponaša z izjemno pestrim naborom stalnih zbirk in postavitev, ki pokrivajo širok spekter tehnične dediščine. Med najbolj izpostavljenimi so:
Zbirka cestnih vozil: Naš dragi avto
Muzej namenja največjo razstavno površino zbirkam cestnih vozil, ki obsegajo več kot 50 avtomobilov, 50 motornih koles in 40 koles na dobrih 2300 m² površine. Zbirke starih vozil so zanimive s stališča spremljanja in proučevanja razvoja motornih vozil in koles ter avtomobilske tehnike, kakor tudi razvoja in proizvodnje motornih vozil na Slovenskem.
Na ogled so predvsem predstavniki znamk in tipov, značilnih za področje današnje Slovenije. Med njimi izstopa primerek avtomobila Ford A, ki je bil v začetku 30. let 20. stoletja najbolj priljubljen avtomobil pri nas glede na število novo registriranih vozil. Na ogled je tudi primerek značilnega manjšega avtomobila iz konca 19. stoletja. Ogled dvorane zaključujejo zbirke mlajših avtomobilov iz obdobja po drugi svetovni vojni, kjer prevladujejo vozila domačih avtomobilskih tovarn. Posebno razstavno površino zavzemajo vozila, ki so nastala kot plod domače amaterske ustvarjalnosti, vključno s prvim domačim avtomobilom v "kit" izvedbi (Rosbil), študijo športnega roadsterja - Student roadster (izdelek študentov ljubljanske Fakultete za strojništvo) ter zbirko prototipov inovacijske dejavnosti s področja motornih vozil ing. Marjana Vračka.
Omeniti velja razstavo "Naš dragi avto: prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem", ki prikazuje več kot 100 letno zgodovino avtomobilizma na Slovenskem skozi tri značilna obdobja: do prve svetovne vojne, med obema vojnama ter od druge svetovne vojne do osamosvojitve. Oris zgodovine prometa je predstavljen s tipičnimi primerki vozil in najbolj prepoznavnimi deli avtomobilov, kot so volan, kolo, maska hladilnika ipd. Ob sprehodu skozi razstavo obiskovalec spozna razvoj prometnih znakov in registrskih oznak ter značilno cestišče za posamezno obdobje. S pomočjo interpretativnih besedil, slikovnega in grafičnega gradiva je ponazorjen čas in okolje, v katerem so bila vozila v uporabi.
Avtomobil Piccolo, izdelan med leti 1906-1911, velja za najstarejši ohranjen avtomobil na Slovenskem in je hkrati tudi eden najstarejših eksponatov Tehniškega muzeja Slovenije. Na svoji več kot 100-letni življenjski poti je doživel vrsto sprememb in predelav. V svoji zadnji podobi, ki jo je dobil v muzeju v 60. in začetku 70. let, se predstavlja kot t. i. "starodobnik" iz druge polovice 20. stoletja, ko se je ta ljubiteljska dejavnost postopoma začela uveljavljati na Slovenskem.
Zbirka predsednika Tita
Posebno mesto v muzeju zavzema zbirka limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Gre za redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo. Na ogled je 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Med njimi so na ogled Mercedes 540K iz leta 1939, ki ga je Titu podarilo hrvaško notranje ministrstvo, Packard iz leta 1937, ki ga je Titu leta 1945 podaril nekdanji voditelj Sovjetske zveze Josip Visarionovič Stalin, dva ZIS-a iz leta 1954 - dar Nikite Hruščova, ki je nasledil Stalina, Horch 951A, dar Tretje ruske armade, Rolls Royce iz leta 1952, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija, ter vrsta drugih prestižnih vozil.
Zbirka motornih koles
V zbirki motornih koles so razstavljeni značilni predstavniki motornih koles z naših krajev od začetka 20. stoletja dalje. Nekaj motornih koles te vrste je na ogled tudi na razstavi "Naš dragi avto". Od motornih koles iz obdobja do druge svetovne vojne velja posebno omeniti motocikle Wanderer iz leta 1918, Henderson iz leta 1922, Harley Davidson 1200 iz leta 1927 in dirkalnik FN 600. Med povojnimi motornimi kolesi prevladujejo pri nas najbolj priljubljena 50 kubična motorna kolesa in mopedi domačih proizvajalcev Rog in Tomos.
Kmetijska zbirka
Kmetijstvo, kot ena poglavitnih gospodarskih panog večinskega dela slovenskega prebivalstva v preteklosti, je pomembno tudi z vidika ohranjanja dediščine. Muzej zbira in hrani predmete in gradivo, povezano z razvojem poljedelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva ter vinogradništva in vinarstva. Predmeti geografsko izvirajo iz različnih slovenskih regij, kronološko pa v glavnem segajo od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Starejši predmeti so predvsem ročna orodja, manjše naprave in pripomočki, z uvajanjem mehanizacije na prelomu 19. in 20. stoletja pa se pojavijo stroji in naprave, ki so kmetom bistveno olajšali delo. Muzej vključuje tudi mlinarstvo ter prikaz delovanja žitnega mlina na vodni pogon.
Gozdarska in lesarska zbirka
Gozdarska zbirka zajema orodja in pripomočke, ki se navezujejo na celoten proces dela v gozdu, od načrtovanja, izmere površin in nege gozda, do poseka ter spravila lesa. Lesarska zbirka obsega orodja, pripomočke in predmete, povezane s predelavo oblega lesa v polizdelke in končne izdelke. Posebna pozornost je namenjena nekoč nepogrešljivim lesnim obrtem, kot so tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo, suhorobarstvo in mizarstvo, s posebnim poudarkom na zgodovini razvoja žagarstva. V sklopu teh zbirk je predstavljena tudi delujoča lesna obrt in rekonstruiran obrat furnirnice ter žaga venecijanka.
Tiskarska zbirka: Zapisana beseda
Začetki tiskarskega oddelka segajo v leto 1980, ko je bil na gradu Bogenšperk pripravljen rekonstrukcija Valvasorjeve grafične delavnice. Leta 2006 je bila v Bistri odprta stalna razstava "Zapisana beseda: tiskarstvo na Slovenskem", ki obiskovalcem predstavi razvoj zapisovanja in širjenja informacij. Pred izumom tiska so bila besedila ročno prepisovana, z uvedbo tiskarstva v Evropi v 15. stoletju pa je postalo širjenje idej in znanja hitrejše, dostopnejše in cenejše. Tiskarski oddelek zbira, hrani, raziskuje in predstavlja predmete tehniške kulturne dediščine s področja tiskarstva ter reproduciranja pisane besede, s posebno pozornostjo namenjeno tudi nesnovni dediščini. Večina predmetov v zbirki izvira iz obdobja od konca 19. do 20. stoletja. Na razstavi so na ogled eksponati, predvsem tiskarski stroji, naprave in orodja s konca 19. in iz 20. stoletja iz slovenskih tiskarn. Nekateri od razstavljenih strojev delujejo in na njih občasno potekajo demonstracije, ki jih izvajajo grafični mojstri. Izpostavljena sta faksimila prvih slovenskih tiskanih knjig, Trubarjevega Katekizma z Abecednikom (1550) ter prvega slovenskega prevoda Svetega pisma, Dalmatinove Biblije (1584).
Tekstilna zbirka
Tekstilni oddelek zbira, hrani in proučuje predmete, naprave in tehnike dela, ki so se uporabljali v obrtni in kasneje industrijski fazi razvoja te panoge, ter prek njih prikazuje zgodovino in napredek tekstilne proizvodnje na slovenskem etničnem ozemlju. Predstavljeni so predmeti predilske, tkalske, pletilske, krojaške, klobučarske in suknarske obrti. Ročne tekstilne naprave so od 18. stoletja dalje postopoma nadomestili stroji, ki so omogočili veliko rast proizvodnje. Prve tekstilne tovarne - predilnice in tkalnice - so na Slovenskem nastale v prvi polovici 19. stoletja. Iz teh in drugih slovenskih tekstilnih obratov muzej hrani predilne, tkalne, pletilske in druge stroje. Zbirka obsega predmete od preloma 19. do osemdesetih let 20. stoletja.
Zbirka elektrotehnike in računalništva
Ta zbirka vključuje mehanske stroje (arithmometer, Odhnerjevi stroji, Burroughsovi stroji), elektronske kalkulatorje ter zgodnje digitalne računalnike, kot sta ZX Spectrum in Commodore 64. Zbirka optike vključuje med drugim lasersko tehnologijo Iskra Elektrooptika, vojaško tehnologijo ter štiri originalne holograme Jožeta Petkovška iz sedemdesetih let.
Slovenski lovski muzej
Slovenski lovski muzej, kot ena najstarejših zbirk Tehniškega muzeja Slovenije, sestavlja več sto eksponatov, med njimi dermoplastike, trofeje, lovsko orožje, lovski pripomočki, priznanja in drugi predmeti, ki pričajo o lovski tradiciji v slovenskem prostoru. Zbirko dopolnjuje bogat nabor arhivskega in dokumentarnega gradiva, zlasti fotografij in razglednic.
Ribiški oddelek
Namen ustanovitve ribiškega oddelka je bil celovit prikaz ribiške dejavnosti na Slovenskem. Več sto eksponatov pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini ribištva na naših tleh. Muzej zbira, hrani in prikazuje najrazličnejše predmete, od arheoloških ostankov, ki pričajo o tem, da so ribe že od nekdaj pomemben prehranski vir, do najsodobnejših ribolovnih pripomočkov.
Muzej pošte in telekomunikacij
Muzej pošte in telekomunikacij ohranja dediščino slovenskega poštnega in telekomunikacijskega razvoja. V zbirkah hranimo predmete in dokumentacijo, povezane s prenosom novic, denarja in blaga skozi različna obdobja. Poseben del zbirke predstavlja notranja oprema nekdanjih PTT uradov - pohištvo, tehtnice, žigi, poštne table, blagajne, telegrafi, telefoni in teleprinterji. Med pomembnejšimi sklopi so uniforme poštarjev in drugih PTT uslužbencev ter njihova osebna pričevanja. Ob predmetih hranimo tudi obsežno dokumentarno gradivo.
Izobraževalni programi in delavnice
Tehniški muzej Slovenije je znan po svojih izobraževalnih programih in delavnicah, ki so namenjene obiskovalcem vseh starosti. Služba za pedagoško delo skrbi za most med zbirkami muzeja in obiskovalci, saj njeni zaposleni in zunanji sodelavci pripravljajo delavnice, prikaze in vodstva, ki tehniško dediščino približajo na zanimiv in razumljiv način. Za šolarje in dijake so teme prilagojene učnemu načrtu, delavnice pa obsegajo vse od starih obrti, kot so kovanje podkev, peka kruha ali kolarske veščine, do tkanja, fizikalnih eksperimentov in prikazov izumov. Poleg šolskih skupin služba organizira programe za družine in odrasle, kot so tematske nedelje, poletni programi, javna vodenja in sobotne delavnice.
Dokumentacija in konservacija
Oddelek dokumentacije Tehniškega muzeja Slovenije skrbi za bogato vizualno, pisno, zvočno in avdiovizualno gradivo, ki dopolnjuje muzejske zbirke tehniške dediščine. Jedro dokumentacije predstavlja fototeka, ki jo dopolnjujejo dragoceni fotoarhivi podjetij Tomos in Iskra - dveh ikon slovenskega tehničnega razvoja. Oddelek upravlja tudi muzejski informacijski sistem Kronos in skrbi za ažurne podatke o predmetih, razstavah, programih in drugih muzejskih dejavnostih.
Drugi ključni oddelek skrbi za varovanje in ohranjanje muzejskih zbirk kot materialnega dokaza o tehnični dediščini in človekovem delu. Njegovi temelji segajo v leto 1948, ko je bil ustanovljen prvi preparatorska delavnica. Oddelek danes izvaja tehnične preiskave, preventivno konservacijo, aktivno ohranjanje in restavriranje predmetov vseh zbirk, predvsem iz kovine in lesa, a tudi iz drugih materialov. Letno konservirajo približno 300-400 predmetov, 40-50 predmetov pa restavrirajo, pri čemer se delo prilagaja velikosti in zahtevnosti eksponatov.
Služba za stike z javnostmi
Služba za stike z javnostmi skrbi za promocijo muzeja, obveščanje obiskovalcev in urejanje medijskih stikov. Pogosto je prvi stik obiskovalcev z muzejem, zagotavlja vse potrebne informacije pred obiskom in skrbi za povratne informacije, ki izboljšujejo obisk in muzejski program.
Tehniški muzej Slovenije v Bistri tako predstavlja neprecenljiv vir znanja in vpogleda v tehniško preteklost Slovenije, ki navdušuje obiskovalce vseh starosti in ponuja bogato kulturno doživetje v čudovitem naravnem okolju.
tags: #muzej #bistra #stari #avtomobili