Strokovnjaki za javno zdravje opozarjajo na porast obolevanja za mišjo mrzlico v Sloveniji, pri čemer posebej izpostavljajo območje Pohorja kot eno od naravnih žarišč te bolezni. Do začetka tedna je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zabeležil že 61 obolelih, kar je več kot petkrat toliko kot v celotnem preteklem letu. Ta zaskrbljujoč trend zahteva poglobljeno razumevanje bolezni, njenih prenašalcev ter predvsem učinkovitih preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja okužbe.
Epidemiološka slika in geografska razporeditev
Največ obolelih je bilo v mariborski, novomeški in ljubljanski regiji. Ob upoštevanju števila prebivalcev pa izstopa Dolenjska kot območje z višjo incidenco. Zaskrbljujoče je, da se bolezen ne umirja, saj bolniki še vedno prihajajo na zdravljenje. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so v maju in juniju opazili izrazit porast bolnikov z diagnozo mišje mrzlice, saj so na tem oddelku letos zdravili že 36 okuženih, medtem ko jih je bilo lani le dva. Trenutno se na oddelku UKC Maribor še vedno zdravijo štirje pacienti, pri čemer eden od njih kaže nekoliko težji potek bolezni. Z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor prav tako poročajo o porastu obolevanja in dnevnih klicih zaskrbljenih občanov. Njihova epidemiološka služba aktivno išče vire okužbe in načine prenosa, pri čemer nekateri primeri nakazujejo možnost okužbe na območju mariborskega Pohorja.
Na Gorenjskem je sicer znan le en primer mišje mrzlice v okolici Škofje Loke, a tudi tam na kranjskem ZZV beležijo povečano število klicev občanov, ki poročajo o povečanem številu miši in sprašujejo, kako ravnati ob najdbi poginule živali. Čeprav pri poginulih miših, poslanih na preiskavo, doslej niso potrdili mišje mrzlice, se je povpraševanje po sredstvih za zatiranje glodavcev v zadnjih tednih močno povečalo. V večini trgovin gorenjskih kmetijskih zadrug so prodali bistveno več pasti za miši in strupov kot v preteklem letu.
V murskosoboški bolnišnici so sicer letno deležni od štiri do pet primerov te bolezni, a so v začetku leta 2024 sprejeli 25-letnika iz Pomurja, ki so mu potrdili okužbo. Zdravljenje poteka po pričakovanjih, brez hujših zapletov.
Bolezen in njeni simptomi
Mišja mrzlica, znana tudi kot hemora-gična vročica z ledvičnim sindromom (HFRS), je virusna bolezen, ki se prenaša z glodavcev na človeka, predvsem preko njihovih izločkov (urina, blata). Prenos z človeka na človeka ni možen. Bolezen se lahko pojavi v različnih obdobjih, najpogosteje pa se okužbe pojavljajo v poznopomladanskih in poletnih mesecih, kar je povezano z aktivnostjo ljudi v naravi in večjo prisotnostjo glodavcev.
Simptomi se običajno pojavijo s časovnim zamikom, lahko celo štiri tedne po okužbi. Prvi znaki vključujejo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, močan glavobol, ki je pogosto lokaliziran v čelnem predelu, bolečine za očmi, možne so motnje vida in pordele oči. Bolniki lahko občutijo bolečine v ledvenem predelu, nekateri tudi bruhajo.
Bolezen lahko poteka v več fazah. Po začetni fazi z visoko vročino sledi druga faza, v kateri lahko pride do padca krvnega tlaka in okvare ledvic. Če bolnik, ki potrebuje dializo, te ne dobi pravočasno, pride do zastrupitve z metaboliti, ki jih ledvice ne morejo več izločati. Pojavijo se lahko tudi notranje krvavitve. Vendar, ko bolnik enkrat okreva, običajno nima trajne okvare ledvic ali drugih dolgotrajnih posledic. V primeru, da bolnik preboli bolezen, okrevanje traja vsaj nekaj tednov bolniškega dopusta, včasih pa tudi več mesecev.
Prenašalci in dejavniki tveganja
Glavna prenašalca virusa mišje mrzlice sta gozdna voluharica in poljska miš, verjetno pa tudi podgane in krti. Več obolelih je v tako imenovanih "mišjih letih", ko je v naravi več glodavcev. To je povezano z razpoložljivostjo hrane in klimatskimi pogoji. Po mili zimi preživi več glodavcev, pomembno pa je tudi, ali so imeli prejšnjo jesen obilje hrane. Ko bukev obilno rodi, je naslednje leto pogosto več obolevanja za mišjo mrzlico.
Okužimo se lahko na več načinov:
- Vdihavanje prahu: Glavni način okužbe je vdihavanje prahu, ki je okužen z izločki glodavcev. To se lahko zgodi med čiščenjem prostorov, kjer so bili glodavci, ali pri delu v naravi.
- Stik z izločki: Stik z zemljo, na kateri so iztrebki in urin glodavcev, na primer pri taborjenju ali delu na vrtu.
- Uživanje okužene hrane ali vode: Čeprav redkeje, je možna okužba tudi preko uživanja hrane ali vode, ki je onesnažena z izločki glodavcev.
- Neposreden stik s kužino: Direktni stik s kužnim materialom preko kože.
Dejavniki tveganja vključujejo opravila v naravi, kot je delo na polju, spravilo drv, obiskovanje kleti ali podstrešij, kjer se lahko srečamo z mišjimi gnezdi.
Preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja
Možnost, da bi zboleli, je mogoče zmanjšati s previdnostjo. Strokovnjaki poudarjajo pomen doslednega upoštevanja higienskih ukrepov in previdnosti pri opravljanju dejavnosti, ki povečujejo tveganje.
- Higiena rok: Ko se vrnemo iz kleti ali podstrešja, si je dobro temeljito umiti roke.
- Preverjanje in zapiranje odprtin: Dobro je preveriti, ali so v objektih odprtine, skozi katere bi glodavci lahko prihajali v notranjost, in jih ustrezno zapreti.
- Varno čiščenje prostorov: Pri čiščenju prostorov, kjer so prisotni glodavci ali njihovi iztrebki, je treba biti izredno previden.
- Pred čiščenjem se zračijo prostori, če je to mogoče.
- Nadenite si rokavice in zaščitno masko, ki pokriva usta in nos.
- Če zagledate iztrebke, površine navlažite s pršilko, v katero dodate raztopino z varikino (belilom). Počakajte 15 do 20 minut, da klor opravi svoje delovanje, nato površino obrišite z vlažno krpo.
- Energično pometanje ni priporočljivo, saj lahko dviguje okužen prah.
- Pri čiščenju iztrebkov glodavcev ali netopirjev na podstrešju uporabite razkužilo, na primer razredčeno varikino. Poškropite tla, nadenite si rokavice in iztrebke odstranite, ko so še mokri.
- Delo na vrtu: V poletnih mesecih pri delu na vrtu uporabljajte rokavice.
- Previdnost v naravi: Strokovnjaki priporočajo previdnost pri sprehodih v naravo, zlasti na območjih, kjer je več glodavcev. Izogibajte se predelom, kjer bi se lahko srečali z mišjimi gnezdi ali iztrebki.
- Ne dotikajte se divjih živali: Ne prijemajte divjih živali, saj lahko nosijo povzročitelje bolezni. Če naletite na bolno ali poškodovano žival, se je ne dotikajte z golimi rokami.
- Pomembnost umivanja sadja: Priporoča se tudi umivanje sadja, ki ga uživamo surovega.
- Kopanje v površinskih vodah: Kopanje v površinskih vodah v času povečane aktivnosti glodavcev ni priporočljivo.
Zaščitite se pred hantavirusom
Znanstveni pogled na bolezen
Mišja mrzlica je bila v Sloveniji prvič odkrita leta 1952, ko so potrdili prvi primer pri gozdnem delavcu na območju Pohorja. Do sedaj sta znani dve naravni žarišči bolezni v Sloveniji: Dolenjska in Prekmurje. Obe območji sta značilni po svoji ruralni naravi z obsežnimi vinogradi in poljedelskimi površinami. V obdobju 1991-2000 je bilo v Sloveniji skupno 50 okuženih, ena oseba pa je umrla.
Pomembno vlogo pri raziskovanju virusov, ki povzročajo mišjo mrzlico, ima akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1988 je odkrila virus Dobrava, ki povzroča težko obliko mišje mrzlice, poimenovan po vasi nad Žužemberkom. Rumenogrla miš je najpogostejši gostitelj hantavirusa Dobrava. Njeno delo je ključno za razumevanje patogeneze in razvoja diagnostičnih metod.
V Sloveniji je do 15. avgusta leta 2023 bilo prijavljenih 218 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice, od tega 152 moških in 66 žensk. Nihče od obolelih ni umrl.
Pohorje kot območje tveganja
Pohorje je prepoznano kot območje z visoko incidenco mišje mrzlice. Strokovnjaki z oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Maribor poudarjajo, da se kljub povečanemu številu obolelih z glodavci v naravi, deratizacija v naravnem okolju izvaja le omejeno, saj je prepovedana v naravnih žariščih. Zato priporočajo preventivno izogibanje krajem, kjer bi se lahko ljudje okužili. Zavedajo se, da je na Pohorju še vedno veliko miši, kar povečuje verjetnost za okužbo.
Skrb vzbujajoče je, da nič ne kaže na umiritev stanja. V UKC Maribor so do nedavnega zaradi okužbe z mišjo mrzlico hospitalizirali okoli 60 ljudi, ki so bili v smrtni nevarnosti, a so zaradi ustreznega in pravočasnega zdravljenja vsi okrevali.
Zavedanje o naravi te bolezni, prenašalcih in predvsem dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja okužbe in ohranjanje zdravja v času, ko se soočamo s porastom obolevanja za mišjo mrzlico.