Iznajdljivost turistov, ki v želji po čim lažjem prečkanju meje s Hrvaško pogosto uberejo katero od lokalnih cest, vsako poletje povzroča sive lase tamkajšnjim domačinom. Te ceste namreč vodijo skozi majhna naselja, vasice, kjer je zunaj glavne turistične sezone mogoče zaslediti le kakšen avto ali dva. Večinoma jih namreč uporablja le lokalno prebivalstvo. Povsem drugače je sredi leta. Okoli štiri mesece na leto so te ceste prometno tako obremenjene, da to že močno vpliva na kakovost življenja. Podobna je zgodba z delovnimi migranti, ki so bili doslej primorani več ur skupaj s turisti v zastojih čakati na prehod meje.
Peticija za olajšanje prometnih težav
Predstavniki lokalnih prebivalcev občine Piran in čezmejnih delavcev so zato že pred tremi meseci pripravili peticijo za ureditev razmer, s katero so opozarjali na prometne težave, ki so se s poostrenim nadzorom zaradi covida-19 še povečale. Kot je za Primorske novice povedala predstavnica iniciative Mateja Grbec, so zbrali več kot 500 podpisov ljudi z obeh strani meje. In pristojni so jim prisluhnili. Konkretne rešitve so v pogovorih dosegli tudi s policijskima upravama Koper in Buje, občinami, notranjim ministrstvom. Slednje je - navaja časnik - na 'spornih' mestih predlagalo postavitev prometnih znakov in tabel o prepovedi vožnje, ki kršiteljem 'obljubljajo' tudi globo 200 evrov.
Olajšanje za dnevne migrante in lokalni promet
Čez mejo v Istri naj bi zdaj hitreje prišli tudi dnevni migranti. Nova ureditev naj bi jim čakanje skrajšala tako, da se bodo po novem peljali do Sečovelj, kjer bodo zavili levo in prispeli do mejnega prehoda ter prehiteli kolono. Cesta, ki povezuje oba mejna prehoda in vodi tik ob meji, je zdaj namenjena le lokalnemu prometu.
Z rešitvijo pa ni popolnoma zadovoljen predsednik Krajevne skupnosti (KS) Sečovlje Denis Fakin. Meni, da bodo stvari zdaj "le malenkost boljše". "Osebno tega ne vidim kot rešitev. Če ne bo konstantnega nadzora, bo enako kot prej," je izpostavil za 24ur.com. Po njegovem je treba to reševati pozimi, ne sredi sezone. "Prava in edina rešitev je vstop Hrvaške v schengensko območje. Lahko naredimo tudi avtocesto, pa bo tam še vedno nastajal zamašek. Lahko tudi zarišemo poseben pas, a če želiš sploh priti do mejnega prehoda, moraš še vedno stati v koloni," je jasen.
V civilni iniciativi so pristojno ministrstvo sicer pozivali, naj preuči možnost, da bi bil dodaten pas na Sečovljah in Dragonji rezerviran le za čezmejne migrante in njihove družinske člane, predlagali so tudi označevanje njihovih vozil s posebnimi nalepkami. To se po besedah Fakina ni zgodilo, a prav zanje bi bilo v prvi vrsti treba poiskati odgovore oziroma drugo možnost. "Ogromno jih je, pol Istre dela v Trstu. Zgodaj in zjutraj še gre, najtežje je v 'konici' dneva," pravi. Kot še dodaja, vseeno upa in meni, da se bodo tako oni kot lokalno prebivalstvo nekako znašli in našli način, kako se izogniti gneči.
"S tem nismo rešili ničesar. Deset let se ni našla rešitev. S tem gasijo le majhne težave," je prepričan Fakin, medtem ko problem ostaja. Kot dodaja, je težko tudi zato, ker navigacijski sistemi potnike še vedno vodijo po lokalnih cestah, aplikacije jih ne 'poslušajo', Policija pa tam ne bo ves čas prisotna. Najboljši odgovor na zagato predsednik KS Sečovlje vidi v vstopu naše južne sosede v schengensko območje.
Nov prometni režim tudi na območju Ilirske Bistrice
Identična situacija z daljšimi zastoji je vsako poletje sicer nastajala tudi na območju Ilirske Bistrice in mejnih prehodov Jelšane ter Novokračine. Promet do MP Jelšane in MP Novokračine je po cesti R3-632 v smeri Ilirska Bistrica-Novokračine-Jelšane prepovedan, razen za lokalni promet, je zapisano na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC).
Prometna ureditev velja za čas povečanega turističnega prometa med Ilirsko Bistrico in obema mejnima prehodoma. Znaki tam stojijo avgusta med vikendi, in sicer od petka (od 7.00 ure) do ponedeljka (do 15.00 ure). V preostalem času znake obrnejo ali prekrijejo, navajajo.
Dostop lokalnega prebivalstva in gospodarstva ter morebitnih intervencij je ob zastojih omogočen po tako imenovanem krožnem sistemu po cesti Ilirska Bistrica-Novokračine-Jelšane ter nato po cesti G1-6 Jelšane-Ilirska Bistrica. Lokalni promet je na cesti R3-632 Novokračine-Ilirska Bistrica dovoljen v obe smeri.
Zakaj se prometni zastoji pojavljajo iz nič?
Glavna sprememba je, da bo ves tranzitni promet v smeri Reke potekal po glavni cesti do Jelšan. Šele tam bo možna preusmeritev ali na glavni mejni prehod Jelšane ali na maloobmejni prehod Novokračine, so prvi sicer opozorili na spletni strani avtokampi.si. "Potniki, ki bodo v Slovenijo vstopili na mejnem prehodu Novokračine, pa bodo v smeri Ilirske Bistrice morali uporabiti regionalno cesto skozi Zabiče, saj bo odsek regionalne ceste Novokračine-Jelšane (samo za smer Ilirske Bistrice) odprt le za lokalni promet." Sprememba je pričela veljati z dnem objave članka.
Spremenjen prometni režim tudi pri Obrežju in Slovenski vasi
Spremenjena prometna ureditev je na cesti Dragonja-Sečovlje ter proti mejnima prehodoma Novokračine in Slovenska vas, poroča PIC. Z avgustom (z izjemo domačinov) je prepovedan promet tudi skozi Novo vas. Z začetkom avgusta je podobna nova prometna ureditev začela veljati tudi na relaciji med avtocestnim priključkom Obrežje in mejnim prehodom Slovenska vas. "Promet je proti MP Slovenska vas na širšem območju Obrežja in Slovenske vasi dovoljen samo po regionalni cesti R3-675 Mokrice-Obrežje-Slovenska vas.
“Pri nas se je ustavil hrvaški gost in nam povedal, da bodo mejni prehod menda zaprli že v začetku januarja,” nam je povedala Tatjana Ražman iz Domačije Ražman v Gračišču. “V turistični sezoni, ko se po tej cesti vije promet na Hrvaško in v obratno smer, imamo kar dober obisk. Gostje se ustavijo na obedu, nekateri pa pri nas tudi prenočijo,” pravi Ražmanova in dodaja, da je do velike noči mrtva sezona, zato upada prometa zaradi zaprtja meje ne bodo tako hudo občutili. Pravi, da uradno sicer ni slišala ničesar, informacije pa kapljajo iz sosednjih hrvaški vasi, kjer so očitno bolje seznanjeni z namerami podjetja Hrvaške ceste. Te so sredi poletja sklenile obnovo 6,9-kilometrskega odseka državne ceste med Buzetom in mejnim prehodom Požane. Nedokončanih je ostalo le še 500 metrov trase na tako imenovanem nikogaršnjem ozemlju med obema državnima mejama, kar pa kljub temu sodi v pristojnost Hrvaške. Omenjeni odsek ceste je dokaj problematičen zaradi mehkega terena, ki drsi z brežine in ga bo treba zato pilotirati ter razširiti preozko cestišče. So pa medtem že sanirali, utrdili in z zaščitno mrežo zavarovali steno nad cesto, ki je predstavljala kar precejšnjo nevarnost za voznike. Pri nas pa o napovedanem zaprtju državne meje prav nihče še nič ne ve. “Zadevo smo že preverjali tudi pri direkciji za infrastrukturo, kjer o tem prav tako niso seznanjeni,” nam je sporočila Katja Mihelj Nagode iz ministrstva za javno upravo. Enak odgovor smo slišali tudi pri tiskovni predstavnici Policijske uprave Koper Aniti Leskovec. Informacijski molk morda kaže na to, da se državi še dogovarjata o logističnih rešitvah.
V Glasu Istre so med drugim še zapisali, da bi zaradi začasne zapore mejnega prehoda Sočerga najverjetneje spremenili urnik najbližjega alternativnega mejnega prehoda Rakitovec-Slum, nedaleč od Buzeta. Ta je zdaj odprt od 6. do 22. ure. Da so informacije, ki smo jih prebrali v istrskem dnevniku, pravilne, pa potrjuje tudi Rakitovčan Valter Miklavčič iz Društva za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje. “Povsem razumljivo je, da morajo dokončati ta odsek do meje, sem pa nekoliko zaskrbljen glede preusmeritve prometa čez mejni prehod Rakitovec. Ta cesta je povsem neprimerna, ker je preozka in pozimi zaradi poledice tudi nevarna. V koprski občini ugotavljajo, da gre za državno cesto, zato menijo, da je reševanje te problematike v domeni direkcije za infrastrukturo, od koder pa bomo pojasnila dobili najverjetneje danes. Miklavčič obenem še razmišlja, da bi bilo po obnovi ceste smiselno sprostiti tovorni promet čez mejni prehod Sočerga. Zdaj je tam dovoljen le promet za vozila, katerih teža ne presega 7,5 ton. “S tem bi največ pridobilo podjetje Cimos, ki ima svoj obrat v Buzetu. Zaradi te omejitve morajo njihovi tovornjaki voziti po precej daljši poti,” opozarja Miklavčič.
Število mejnih prehodov s Hrvaško
Mejni prehodi s Hrvaško so zanimiva tema sploh poleti, ko se na Hrvaško odpravi veliko število turistov, tudi iz Slovenije. Pogledali bomo, kakšno je število, ko so tema mejni prehodi s Hrvaško na kopenski meji.
Mejni prehodi s Hrvaško so številčni, in sicer jih je kar 57. Od tega je 32 mejnih prehodov za mednarodni promet na kopenski meji (cestni in železniški) ter 25 mejnih prehodov za obmejni promet na kopenski meji (cestni). Dejstvo je, da se poleti proti Hrvaški vijejo dolge kolone vozil. In zato je velikokrat možno tudi, da se bo na meji čakalo več ur.
Manjši mejni prehodi s Hrvaško kot rešitev?
Manjši mejni prehodi s Hrvaško oz. mejni prehodi za obmejni promet mogoče so rešitev, da se izognete gneči. Na teh mejnih prehodih lahko mejo prečkajo le državljani EU. Je pa tukaj treba biti nekoliko pozoren, saj imajo manjši mejni prehodi s Hrvaško določen delovni čas in tako (po večini) ne obratujejo 24 ur na dan.
Nekateri od teh prehodov vključujejo:
- Hotiza (Sveti Martin na Muri), odprt 5-23
- Razkrižje (Banfi), odprt 24 ur
- Središče ob Dravi I (Preseka), odprt 5-23; nedelja 9-21
- Drenovec (Gornja Voća), odprt 6-22
- Zgornji Leskovec (Cvetlin), odprt 24 ur
- Rajnkovec (Mali Tabor), odprt 5-23
- Podčetrtek (Luke Poljanske), odprt 6-22
- Sedlarjevo (Plavić), odprt 6-22, nedelja in prazniki 7-21
- Nova vas ob Sotli (Draše), odprt 6-22, nedelja 7-21
- Stara vas - Bizeljsko (Gornji Čemehovec), odprt 6-22, nedelja 7-21
- Rakovec (Kraj Donji), odprt 6-22, nedelja 7-21; 1.11.-1.3. 7-19
- Planina v Podbočju (Novo Selo Žumberačko), odprt 6-22, nedelja 7-21; 1.11-1.3. 7-19
- Radovica (Kašt); odprt 5-23, nedelja 7-20
- Krmačina (Vivodina), odprt 6-22, nedelja 8-20
- Krasinec (Pravutina), odprt 5-23, nedelja 8-20
- Žuniči (Prilišće), odprt 5-23, nedelja 8-20
- Sodevci (Blaževci), odprt 5-23, nedelja 7-21
- Osilnica (Zamost), odprt 24 ur
- Novi Kot (Prezid I), odprt 5-23; nedelja 7-22
- Podplanina (Čabar), odprt 24 ur
- Novokračine (Lipa), odprt 6-22, nedelja 7-20; 1.6.-1.10. 6-22, sobote in nedelje 7-22
- Rakitovec (Slum), odprt 6-22
- Brezovica pri Gradinu, odprt 6-22
Pomembno je preveriti obratovalni čas posameznega mejnega prehoda pred potjo.
Mejni prehodi za mednarodni promet
Mejni prehodi s Hrvaško, ki so namenjeni za mednarodni promet, so še bolj številčni kot tisti za obmejni promet. Teh je namreč 32, skoraj vsi mejni prehodi s Hrvaško za mednarodni promet pa so odprti 24 ur. Prestop državne meje na teh mejnih prehodih je dovoljen za vse potnike. Velja pa ponekod omejitev za določene kategorije potnikov oz. vrste vozil.
Nekateri ključni mejni prehodi za mednarodni promet vključujejo:
- Sečovlje (Sicciole) - kontrolna točka (Plovanija), odprto 24 ur
- Dragonja (Dragogna) (Kaštel), odprto 24 ur
- Sočerga (Požane), odprto 24 ur
- Rakitovec (žel.) (Buzet), odprto 24 ur
- Podgorje (Jelovice), odprto 1. junij-31. avgust: 6-24; 1. september - 31. maj: 6-22
Preden se odpravite na pot, je pomembno preveriti stanje na cestah. O alternativnih izbirah regionalnih obvozov v primeru gneče na avtocesti smo na spletu pisali v članku Kako se izogniti poletnim zastojem. Da boste prihranili čas tudi na mejnih prehodih, smo zbrali tiste, na katerih so med poletnimi počitnicami manjši zastoji. Za prečkanje meje s Hrvaško največ ljudi izbere prehode Sečovlje/Plavonija, Sočerga/Požane in Dragonja/Kaštel, kjer čakalna doba velikokrat preseže eno uro. Ker je potrpežljivost lepa, a danes redka čednost, vsaka minuta časa pa vedno več vredna, si lahko pot skrajšate in izberete alternativni mejni prehod, ki je v bližini.
- Alternativi večkrat polno zasedenima mejnima prehodoma Dragonja in Sočerga sta prehoda Rakitovec/Slum in Brezovica pri Gradinu/Sveta Lucija. Prav tako lahko za pot do hrvaške Istre izberete mejni prehod Podgorje/Jelovice, od koder lahko pot nadaljujete tudi proti zahodni obali Kvarnerja, a je treba opozoriti, da je ta poleti odprt le med 6. in 24. uro, v drugih mesecih pa od 6. do 22. ure.
- Babno polje/Prezid izberete, če se na počitnice odpravljate proti severnemu delu Jadrana. Časovno je daljša izbira, a vas bo v avtomobilu brez klimatske naprave hladil vsaj veter.
- Dve alternativi se ponujata mejnemu prehodu Obrežje, kjer je gneča zelo pogosta. Tej se lahko izognete, če izberete mejni prehod Slovenska vas/Bregana ali Rigonce/Harmica, a morate v tem primeru avtocesto zapustiti na izvozu Čatež. Na hrvaški strani se lahko na avtocesto vključite šele na uvozu Zaprešić, zato je prvi mejni prehod boljša alternativa.
- Veliko voznikov se za pot proti Zagrebu odloči za mejni prehod Gruškovje, a lahko tudi tam obstanete za več ur.
Vpliv schengenskega območja in vzdrževanje cest
Pred vstopom v schengensko območje je imela Slovenija na mejah s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko 146 mejnih prehodov. Z vstopom v schengensko območje 21. decembra 2007 so bili mejni prehodi na italijanski, avstrijski in madžarski meji ukinjeni, meja s Hrvaško pa je postala zunanja schengenska meja, s čimer se je nadzor na njej posodobil in postrožil.
Medtem ko se nekatere ceste ob mejah obnavljajo, kar lahko povzroči začasne zapore in dodatne zastoje, kot je primer sanacije viadukta Ravbarkomanda na primorski avtocesti A1 ali obnove vozišča na hitri cesti H4 Vipava-Ajdovščina-Selo, pa je ključno vprašanje dolgoročne rešitve prometnih težav na mejnih prehodih. Vstop Hrvaške v schengensko območje ostaja najpogosteje omenjena rešitev, ki bi lahko bistveno olajšala prehod meje, ne le za turiste, temveč tudi za delovne migrante.