Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor, osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, bo v prihodnjih dneh in mesecih obeležilo izjemno pomemben mejnik - 100 let delovanja. Ta bogata stoletnica delovanja, ki se bo še posebej intenzivno odvijala v sezoni 2019/2020, predstavlja priložnost za poglobljen vpogled v zgodovino, razvoj in neprekinjeno ustvarjalnost te pomembne institucije, ki združuje dramski, glasbeni in plesni izraz.
Korenine Gledališča v Mariboru: Od Nemškega Kulturnega Središča do Slovenskega Gledališkega Doma
Zgodovina poklicnega gledališča v Mariboru sega precej dlje od uradne ustanovitve SNG Maribor leta 1919. Že leta 1852 je bila zgrajena današnja stara gledališka zgradba na Slomškovem trgu, ki pa je bila v celoti namenjena nemškemu jeziku in kulturi. Slovensko gledališko življenje se je v Mariboru začelo razvijati vzporedno, z začetki sredi 19. stoletja, in od leta 1898 dalje je stalno potekalo v Narodnem domu.
Prva slovenska beseda je na odru takratnega Narodnega gledališča v Mariboru zazvenela septembra leta 1919. Prva uprizoritev je bila drama "Tugomer" v režiji prvega ravnatelja Hinka Nučiča. Sledila je vpeljava opere maja naslednjega leta in baleta šest let kasneje, kar je postavilo temelje za današnjo celovito institucijo. Preden se je leta 1919 v tej hiši začelo življenje pravega slovenskega poklicnega gledališča, so se mariborski gledališčniki dobrih 130 let selili od hiše do hiše. Prva gledališka hiša je leta 1785 pogorela, začasno so se preselili na grad, nato v zapuščeno cerkev, vmes dobili pravo gledališko poslopje, ki se je izza vogala Slovenske in Gledališke ulice kasneje razširilo na Slomškov trg. Celoten kompleks je bil vse do razpada Avstro-Ogrske središče kulturnega in družabnega življenja mariborskih Nemcev.
V obdobju med obema vojnama, od leta 1919 do 1941, je Dramo SNG Maribor vodilo pet umetniških vodij: Hinko Nučič, Milan Skrbinšek, Valo Bratina, Rade Pregarc in Jože Kovič. Med domačimi avtorji je bil poudarjen Ivan Cankar, igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa. Zaradi finančne krize je gledališko-glasbeni repertoar po letu 1928 slonel predvsem na opereti. Leta 1941 je nacistični okupator ukinil slovensko gledališče in za tri leta ponovno uvedel nemško govoreče gledališče. Slovensko poklicno gledališče so ponovno vzpostavili leta 1945, prva predstava po vojni pa je bila maja v režiji Frana Žižka.
Razvoj Umetniških Enote: Drama, Opera in Balet
Vsaka od treh umetniških enot SNG Maribor - Drama, Opera in Balet - ima svojo edinstveno zgodovino, a vse skupaj letos slavijo skupno stoletnico delovanja.
Drama ima najdaljšo in najbolj razgibano zgodovino, saj je delovala neprekinjeno od ustanovitve. Petdeseta leta 20. stoletja so bila obdobje prvega pravega povojnega umetniškega razcveta, zlasti pod vodstvom Vladimirja Skrbinška in Mirana Herzoga (1957-1962). Fran Žižek, nekdanji gledališki avantgardist, je ostal zapisan kot začetnik Borštnikovega srečanja, ki je nastalo leta 1966. Ta osrednji slovenski gledališki festival se je dokončno izoblikoval v času Branka Gombača, ki je mariborsko Dramo vodil 10 let. V prvi polovici 90. let je pomemben pečat pustil Tomaž Pandur.
Opera je ob sklepu prve sezone leta 1919 ustanovljenega Narodnega gledališča v Mariboru pod vodstvom ravnatelja Hinka Nučiča angažirala pevce, ki so blesteli v lahkotnejših operetah. Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Opera je skozi svojo dolgo zgodovino doživela vzpone in padce, a je vedno predstavljala pomemben del repertoarja.
Balet, najmlajša od umetniških enot, je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. V zadnjih 20 letih je Balet SNG Maribor najbolj zaznamoval koreograf Edvad Clug, ki je umetniško vodenje prevzel leta 2003. Njegova koreografija predstavlja sodobni val neoklasičnega narativnega baleta, ki zahteva od plesalcev poglobljeno psihološko razumevanje likov in izražanje giba iz notranjega impulza. V novem celovečernem baletu Valentina Turcu ne pripoveduje zgolj znane Williamsove drame, temveč razčlenjuje njen notranji utrip, pri čemer vsako razmerje prevede v telesni jezik.
Arhitekturna Zgodovina Stavbe: Neprekinjen Razvoj
Gledališka stavba SNG Maribor na Slomškem trgu je doživela številne arhitekturne preobrazbe, ki odražajo njeno dolgo zgodovino in spreminjajoče se potrebe. Leta 1785 je gledališče v Mariboru prvikrat dobilo svoj domicil v Lantierijevi svobodni hiši. Požarna nevarnost ga je kmalu spet spravila na cesto, grof Brandis pa je amaterjem dal v uporabo dvorano v mariborskem gradu. Do trajnejše prostorske rešitve je prišlo leta 1805, ko se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha.
Načrtno zgrajeno gledališko poslopje je Maribor dobil konec leta 1851, na vogalu današnjih Slovenske in Gledališke ulice. Okvirni tloris dvorane je od tistih časov ostal nespremenjen. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Po njegovi fasadi, ki zre na Slomškovem trgu, je prepoznavno še danes. Med letoma 1900 in 1907 so prenovili notranjščino gledališke dvorane po načrtih mariborskega arhitekta Adolfa Baltzerja. V začetku stoletja je bila kupljena še sosednja stavba na današnjem naslovu Slovenska ulica 27.
Leta 1993 je bila dograjena nova velika dvorana, ki je postala osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, medtem ko je bila Stara dvorana leta 2003 obnovljena. Fasada mariborskega gledališča z nekaterimi elementi zelo spominja na glavno fasado palače Auersperg v Gradcu. Zadnja gradbena dela so potekala v več fazah s pričetkom v letu 1975, ko so zahodno od kompleksa starega gledališča začeli graditi novo dvorano z velikim odrom.
Jubilejna Sezona in Prihodnost
Stoletnica SNG Maribor se bo odvijala skozi celo sezono 2019/2020, z najrazličnejšimi dogodki, ki bodo poudarjali bogato zgodovino in dinamično sedanjost te institucije. Obeleževanje jubileja se je začelo januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani s predstavitvijo produkcije SNG Maribor. Najbolj pestro bo septembra, ko bodo v Mariboru med drugim postavili ulično razstavo o zgodovini gledališča, izdali priložnostno poštno znamko in knjižno monografijo ter pripravili osrednjo proslavo.
V petek, 6. marca 2026, je bila na Malem odru premierno uprizorjena komedija "Kakšno ime pa je to?!" avtorjev Matthieuja Delaporta in Alexandra de La Patellièra, v režiji Bálinta Szilágyija. Besedilo, ki se zdi na prvi pogled lahkotna komedija, se osredotoča na dinamiko v družini, ki pričakuje otroka. Zgoščenost časa in prostora ustvari idealen poligon za povzročanje konfliktov, kjer že najmanjša provokacija sproži vrtinec osebnih in ideoloških trenj.
V soboto, 7. marca 2026, je v Kazinski dvorani potekala 2. glasbena matineja Simfoničnega orkestra SNG Maribor, pod taktirko dirigenta Tilna Drakslerja in z mlado violinistko Zalo Frangež kot solistko. Program je vključeval Haydnovo "Divertimento za dva orkestra v Es-duru", Vivaldijev "Koncert za violino v E-duru, Pomlad" iz cikla Štirje letni časi ter Mendelssohnovo koncertno uverturo "Mirno morje in srečna plovba".
SNG Maribor danes predstavlja največji javni kulturni zavod v državi in je edina gledališka hiša v Sloveniji ter med redkimi v Evropi, ki združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. S svojo izvirno gledališko ustvarjalnostjo že celo stoletje plemeniti mariborski, slovenski in mednarodni kulturni prostor ter premika meje mogočega. Jubilejna sezona in prihodnji projekti bodo nedvomno nadaljevali to bogato tradicijo.
tags: #mednarodni #turizem #jugoslavija #zgodovina #slovenija #london