Mariborsko Pohorje, s svojo bogato naravno dediščino in potencialom za celoletni turizem, predstavlja pomemben del slovenske turistične ponudbe. Vendar pa se njegovo upravljanje in lastništvo soočata z vrsto zapletenih vprašanj, ki segajo od lastništva zemljišč in infrastrukture do poimenovanja in regionalnega razvoja. Ta članek se poglobi v trenutno stanje, načrte za prihodnost ter izzive, s katerimi se soočajo ključni deležniki pri razvoju te gorske destinacije.
Modernizacija infrastrukture in naložbe v prihodnost
Nedavna slovesnost ob podpisu pogodbe o sofinanciranju modernizacije žičniških naprav na Pohorju in izgradnjo outdoor centra Maribor Areh je poudarila zavezanost k razvoju območja. Direktor Marproma, Ranko Šmigoc, in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Matevž Frangež, sta podpisala ključen dokument, ki bo omogočil nadaljnje investicije. Celoten projekt je vreden 7,5 milijona evrov, pri čemer bo MGRT zagotovilo 5,97 milijona evrov. Občina bo prispevala 460 tisoč evrov, Marprom pa 1,07 milijona evrov.
Naložbe vključujejo izgradnjo srednje postaje gondole, zamenjavo vlečnice Ruška za sodobno sedežnico, gradnjo treh gibalnih parkov, treh dodatnih prog za bike park ter vzpostavitev gorske gokart proge. Začetek gradnje srednje postaje je bil načrtovan že za sredino decembra, medtem ko naj bi javno naročilo za sedežnico Ruška sledilo kmalu zatem. Te investicije so ključne za podaljšanje turistične sezone in preobrazbo Pohorja v celoletno destinacijo.
Ranko Šmigoc je ob tem pojasnil, da so z novo naložbo lahko zamenjali kar 47 let stari vlečnici Orel in Ruška, ki ju je nadomestila nova štirisedežnica z zmogljivostjo prevoza 1450 potnikov na uro. Ta naložba naj bi pripomogla k zmanjšanju gneče na priljubljeni progi. Župan Saša Arsenovič je poudaril pomen investicije ne le za Maribor, temveč za celotno Pohorje, ter pozdravil državno podporo podobnim investicijam tudi na drugih pohorskih smučiščih, kot so Rogla, Kope in Trije kralji.
Prenos lastništva Račjega dvora in razvojni načrti občine
Pomembna novica, ki jo je ob podpisu pogodbe predstavil Matevž Frangež, je predaja vladnega gradiva, ki omogoča brezplačen prenos lastništva nad Račjim dvorom z države na občino. Ta korak je pogojen z uspešno uresničitvijo razvojnih ambicij občine. "V skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in občin je pogoj za prenos lastništva uspešna uresničitev ambicij, ki jih je občina predstavila v razvojnem projektu," je pojasnil Frangež. "Dokler ta načrt ni uresničen, si država pridružuje pravico, da lastništvo pridobi nazaj. Vendar sam ne dvomim, da bo Maribor uspešno uresničil zastavljen razvojni projekt in da bo tam še ena nova turistična točka na doslej povsem prezrtem delu mesta."
Župan Saša Arsenovič je poudaril, da si občina za prenos lastništva Račjega dvora prizadeva že štiri leta. "Seveda pa bomo v prihodnjih treh letih morali dokazati, da bo lokalna skupnost znala bolje ravnati s tem premoženjem kot država, da bomo torej v Račji dvor vložili dovolj denarja in ga uspešno vpeti v lokalno turistično ponudbo s poudarkom na lokalnih vinarjih, sestavinah in kulturi." To pomeni, da bo občina morala dokazati svojo sposobnost upravljanja in razvoja območja, da bi lastništvo trajno prešlo v njene roke.
Povezovanje kot ključ do uspeha in dvig dodane vrednosti v turizmu
Matevž Frangež je ob podpisu pogodbe za Pohorje izpostavil, da je povezovanje ključ do uspeha. "Slovenija ima ambiciozno strategijo turizma, katere temeljni cilj je dvig dodane vrednosti," je dejal. Medtem ko sicer dosegamo 53 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu, je v turizmu ta zgolj 28 tisoč evrov. V tem kontekstu država želi podpreti temeljne turistične produkte, med katerimi so tudi gorski centri. Za te želimo, da so odprti vse leto in ne samo štiri, pet mesecev, v času smučarske sezone.
Ta cilj je v skladu z razvojem Pohorja kot celoletne destinacije, ki ponuja aktivnosti tako v zimskem kot v poletnem času. Investicije v bike park, gorske staze in druge outdoor aktivnosti so ključne za doseganje tega cilja.
Vprašanje poimenovanja in upravljanja Pohorja
Širša razprava se odpira glede poimenovanja Pohorja in njegovega vpliva na razvoj ter občutek pripadnosti lokalnih skupnosti. Medtem ko Javni holding Maribor (JHMB) pogosto uporablja pojem "Mariborsko Pohorje z Arehom" za zaokroženo destinacijo, občina Ruše vztraja pri poimenovanju "Ruško Pohorje".
Javni holding Maribor pojasnjuje, da je pojem "Mariborsko Pohorje z Arehom" kombinacija geografske, upravne in operativno-turistične oznake, ki povezuje oba sektorja v zaokroženo destinacijo. Ohranjajo zgodovinsko uveljavljena imena smučarskih prog in območij, čeprav se del območij nahaja izven Mestne občine Maribor, na primer na območju občine Ruše. Sodelovanje z občino Ruše je dobro, saj ima Marprom od obeh občin podeljene koncesije za upravljanje žičniških naprav. JHMB priznava, da je "Mariborsko Pohorje" uveljavljena blagovna znamka, Areh pa je bil dodan z geografskega vidika. Razmišljajo o posodobitvi znamke "Visit Pohorje" in sodelovanju v širšem okviru strategije Partnerstva za Pohorje.
Občina Ruše pa meni, da je vključevanje območja Ruškega Pohorja pod poimenovanje "Mariborsko Pohorje z Arehom" skrajno neustrezno. "Gre za posploševanje, ki briše prostorske, zgodovinske in identitetne razlike posameznih delov Pohorja," opozarjajo. Predlagajo ločeno poimenovanje "Mariborsko Pohorje" in "Ruško Pohorje", saj menijo, da trenutno poimenovanje negativno vpliva na turistično prepoznavnost občine Ruše in prezre lokalno identiteto Rušanov. Če bi bilo nujno potrebno enotno poimenovanje, predlagajo "Vzhodno Pohorje". O vprašanju poimenovanja so se že pogovarjali z drugimi občinami in upravljavci infrastrukture, pri čemer si prizadevajo za rešitve, ki bodo upoštevale lokalne identitete in prostorsko raznolikost.
Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor (RRA Podravje) Pohorje razume kot enoten funkcionalni prostor, sestavljen iz več razvojno in identitetno raznolikih območij. Vzpostavitev Partnerstva za Pohorje (PzP) leta 2020 je bila usmerjena v povezovanje ključnih deležnikov za dolgoročni razvoj Pohorja kot celote, ob spoštovanju lokalnih posebnosti. RRA Podravje se zaveda, da so poimenovanja kot "Mariborsko Pohorje z Arehom" naravna v lokalnem kontekstu, čeprav območje presega meje posameznih občin. Poudarjajo, da parcialna poimenovanja nimajo neposrednega vpliva na pripravo regijskih projektov, saj izhajajo iz celostnega pogleda na Pohorje. V preteklosti je bil razvojni fokus sicer močneje usmerjen v urbana središča, a se to spreminja, vedno več pozornosti se namenja tudi obrobnim delom Pohorja. Usklajena terminologija je ključna za strateško komuniciranje in gradnjo enotne blagovne znamke Pohorje, pri čemer je pomembno, da se Pohorje primarno nagovarja kot enotna destinacija.
Izzivi upravljanja in iskanje zasebnih vlagateljev
Po stečaju Športnega centra Pohorje je upravljanje z infrastrukturo predstavljalo velik izziv. Mestna občina Maribor je podaljšala koncesije Marpromu za upravljanje z vzpenjačo in žičniškimi napravami. Za uresničitev načrtov bo morda potreben rebalans proračuna ali poroštvo javnemu podjetju. Hkrati pa ostaja odprta opcija iskanja zasebnega vlagatelja, ki si ga želijo, ko bo koncesionar stvari postavil v red.
Težave na ruškem delu Pohorja so izrazitejše, saj tamkajšnja občina ni zahtevala nazaj žičniških naprav po stečaju. Ruški župan Uroš Razpet ni bil zadovoljen z načinom dogovarjanja z Mestno občino Maribor, saj je podeljevanje koncesije za daljšo dobo videl kot nesmiselno in škodljivo. V Marpromu so se zavedali teh pomislekov in so vložili vlogo za podelitev kratkoročne koncesije, saj so edini imetniki obratovalnih dovoljenj na Areškem Pohorju.
Kul - tura na Pohorju
Na dražbah premoženja Športnega centra Pohorje so se pojavili določeni kupci, vendar pa je bila udeležba nekaterih ključnih akterjev, kot so predstavniki DUTB-ja, presenetljivo nizka. To postavlja vprašanja o prihodnosti nekaterih objektov, kot je Koča Luka, ki bi lahko bila celo odstranjena ali prenovljena z novo vsebino, prilagojeno kolesarjem. Načrtuje se tudi pustolovski park, razgledna ploščad in zipline. Vse te aktivnosti zahtevajo uskladitve z lastniki zemljišč in lahko vplivajo na časovni okvir izvedbe projektov.
Kljub izzivom, s katerimi se sooča lastništvo in upravljanje Mariborskega Pohorja, so naložbe v infrastrukturo in razvoj novih turističnih produktov obetavne. Ključ do uspeha bo v nadaljnjem povezovanju vseh deležnikov, jasni strategiji razvoja in učinkovitem upravljanju, ki bo upoštevalo tako lokalne posebnosti kot širši regionalni interes.
tags: #mariborsko #pohorje #lastnik