London očara obiskovalce s svojo bogato zgodovino, ki se razprostira čez dva tisoč let. Je edinstveno mesto, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo na vsakem koraku. V nasprotju z mnogimi drugimi velemesti, je London izšel iz vsakega obdobja svoje dvatisočletne zgodovine še bolj impresiven, raznolik in bogatejši s kulturnimi zakladi. London je za Slovence privlačna destinacija zaradi bogate zgodovine, kulturnih znamenitosti in vrhunske kulinarike.

Zakaj obiskati London?
Arhitekturna raznolikost je eden od glavnih razlogov za obisk Londona. Tu boste našli vse od srednjeveških gradov in veličastnih katedral do modernih nebotičnikov, kot sta The Shard in The Gherkin. Poleg tega je London raj za ljubitelje kulture, saj ponuja nešteto muzejev in galerij, med katerimi je večina brezplačnih za obisk. Mesto slovi tudi po svoji gledališki sceni, ki je ena največjih in najbolj raznolikih na svetu. Za tiste, ki iščejo oddih od mestnega vrveža, London ponuja osem kraljevih parkov in številne zelene površine. London je velemesto, multikulturno mesto, znano po kislem vremenu, angleškem dežju in številnih zelenih parkih, zanimivih pubih in angleški kraljevi družini. London je svetovna metropola. London je eno najbolj posebnih mest na svetu, ki ponuja za vsakega nekaj (»kdor išče ta najde!« je svetovna znana modrost). Pa saj ni čudno, širši London ima dobrih 8 milijonov prebivalcev, ki baje govorijo okrog 300 jezikov?! London je stičišče kultur, narekuje trende in navdihuje. Še hrano ima London dobro. No, angleška oziroma britanska gastronomija ni ravno vrhunska, ampak v Londonu boste »zlahka našli vse odlične kuhinje sveta«.
Ključna dejstva o Londonu
- Uradni jezik: Angleščina je uradni jezik v Londonu in celotnem Združenem kraljestvu.
- Valuta: Britansko funto (£), znano tudi kot funt sterling, uporabljajo v celotnem Združenem kraljestvu.
- Populacija: Leta 2022 je London imel 8.866.180 prebivalcev, medtem ko širše metropolitansko območje šteje približno 14,9 milijona ljudi. To predstavlja približno 13,4 % celotnega prebivalstva Združenega kraljestva in več kot 16 % prebivalstva Anglije. Zaradi te številke je London tretje najbolj naseljeno mesto v Evropi. Širši London ima dobrih 8 milijonov prebivalcev, ki baje govorijo okrog 300 jezikov?!
- Geografija: London leži ob reki Temzi v jugovzhodni Angliji, približno 80 km od izliva v Severno morje. Mesto London se razteza na območju več kot 600 kvadratnih kilometrov. Upravno-politično gledano je London glavno in največje mesto Združenega kraljestva, leži na jugovzhodu Velike Britanije. London leži ob reki Temzi, ki je ena najpomembnejših rek v Angliji. Reka Temza deli mesto na severno in južno obalo ter ima ključno vlogo pri zgodovini in razvoju Londona.
- Gospodarstvo: London je gospodarsko najmočnejše mesto v Evropi in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu. London je eno izmed vodilnih svetovnih finančnih centrov, zlasti v bančništvu, zavarovalništvu in upravljanju premoženja. Mesto gosti sedeže številnih mednarodnih korporacij in investicijskih bank, zlasti v četrtih City of London in Canary Wharf.
- Promet: Londonska podzemna železnica je najstarejši sistem hitrih tranzitov na svetu. London ima eno najbolj razvitih javnih transportnih omrežij na svetu, ki vključuje podzemno železnico (Tube), železniške povezave, avtobuse, tramvaje in rečni promet.
Kdaj obiskati mesto?
London lahko obiščete kadarkoli zaradi njegovega zmernega podnebja, vendar je “najboljši” čas za obisk odvisen od tega, kaj želite doživeti.
- Poletje (junij-avgust): To je statistično najtoplejše obdobje, ko so temperature v povprečju najvišje v juliju s povprečno visoko temperaturo 23,5 °C. Julij je tudi najbolj sončen mesec v Londonu, sledijo mu junij, maj in avgust. To je idealen čas za uživanje v mešanici urbanega in naravnega okolja, piknik v enem od kraljevih parkov ali ogled predstave na prostem v Regent’s Parku. Poletje je tudi vrhunec sezone za pomembne dogodke, kot so Wimbledon, Chelsea Flower Show in Royal Ascot. Poletni meseci lahko sicer prinesejo tudi nekaj dežja, vendar so padavine ponavadi kratkotrajne.
- Jesen (september-november): Jesen prinaša čudovite barve v londonske parke in vrtove. Temperature so zmerne, med 11 °C in 15 °C. Oktober je statistično najbolj deževen mesec z 21 dnevi padavin v povprečju.
- Zima (december-februar): Kljub hladnejšim temperaturam, ki se gibljejo med 2 °C in 6 °C, je december poseben zaradi božičnih lučk, okraskov in aktivnosti. London je v prazničnem obdobju čaroben, z drsališči, božičnimi trgi in posebnimi dogodki. Zime so hladne (5-8 °C) in bolj vlažne, zato so božični sejmi in lučke v trgovinah odlična priložnost za topljenje v mestnem vzdušju, medtem ko lahko kratkotrajne plohe popestrijo praznično izkušnjo.
- Pomlad (marec-maj): Pomlad prinaša daljše dneve in blago vreme s temperaturami med 11 °C in 15 °C. To je čas, ko London zacveti, z drevesi v polnem razcvetu v kraljevih parkih.
Za obiskovalce, ki želijo mirnejše potovanje, sta “izvensezonski” obdobji od januarja do aprila ter od septembra do novembra. Medletno povprečje v Londonu znaša okoli 23 dni dežja v mesecu, največ padavin pa zaznamo v oktobru in novembru.
Največje znamenitosti Londona
London ponuja izjemno bogastvo znamenitosti, od kraljevih palač do svetovnih muzejev.
- Buckingham Palace: Uradna londonska rezidenca kralja Karla III., zgrajena leta 1703 za vojvodo Buckinghamskega. Palača ima 775 sob, vključno s približno 80 kopalnicami in 20 državnimi sobami. Poleti in na izbrane datume od novembra do decembra in na Veliko noč si lahko obiskovalci ogledajo 19 državnih dvoran, ki tvorijo srce palače. Ena izmed najbolj prepoznavnih simbolov Združenega kraljestva je prav zagotovo njihova kraljeva palača. Pred Buckinghamsko palačo je mogoče videti »King’s Guard«. Slavna kraljeva garda je znana po svojih barvitih, rdeče-črnih, uniformah in velikanskih, zelo nenavadnih, »kapah«, ki tehtajo več kot 1,5 kilograma. Ne izzivajte stražarjev na tekmovanje v strmenju »v prazno«; ti strumni fantje so izpopolnili umetnost stoičnega pogleda!
- Tower of London: Ta 900 let stara trdnjava je bila kraljevska palača, zapor, orožarna, zakladnica in celo živalski vrt. Tukaj so shranjeni britanski kronski dragulji, vključno z največjim diamantom na svetu. Londonski stolp sega s svojo zgodovino nazaj v 1078. Obrambna utrdba Tower of London je bila postavljena v začetku 11. stoletja med vladavino Viljema Osvajalca in je bila simbol kraljeve moči. Utrdba Tower of London, palača in ječa, je v angleški zgodovini igrala osrednjo vlogo skoraj tisoč let. Osrednja stavba nekdanje utrdbe je White Tower ali Bela trdnjava, ki je visoka 27 metrov. Turisti si radi ogledamo tudi starodavno kovnico denarja (Royal Mint), se sprehodimo mimo številnega razstavljenega (srednjeveškega) orožja, seveda pa bomo oči razprli na široko med ogledom kraljeve zakladnice (Jewel House) v stolpiču Wakefield, med kronskimi dragulji izstopa ogromen diamant Cullinan I. Zgodovina Tower of London je krvava in kruta. Londonski Tower velja za temačno utrdbo, skozi vrata katere so stopali kralji, kraljice, dvorjani, cerkveni dostojanstveniki, politiki in sodniki in od koder se nekateri izmed njih niso vrnili, saj so se v njem dogajale tako usmrtitve kakor tudi uboji. Prav zato Tower velja za grad v Angliji z največ duhovi in prikaznimi. Wikipedija pravi, da je verjetno najbolj znana prikazen Anne Boley, katero naj bi videlo tudi več obiskovalcev utrdbe. Londonski Tower so od leta 1485 varovali »beefeaters« - stražarji v prepoznavnih uniformah, kakršne so začeli nositi za časa kraljice Elizabete I. v 16. stoletju. Beefeaters izbirajo iz vrst vojakov, svoje nenavadno ime (v prevodu jedci govedine) pa so dobili zaradi rdečega mesa, ki so ga nekdaj, v času pomanjkanja, dobivali za hrano. Danes so beefeaters, znani tudi kot »Yeoman Warders«, na voljo turistom, z veseljem povedo tudi legendo o krokarjih. Karel II. je prvi zahteval, da je treba krokarje, ki živijo v trdnjavi zaščititi. Kraljestvo in trdnjava bi naj propadla, če krokarji kdaj zapustijo Tower of London.
- Westminster Abbey: Ta UNESCO-va svetovna dediščina je ena najpomembnejših gotskih cerkva v Angliji. V tej opatiji so kronali vse britanske monarhe od leta 1066. Westminster Abbey je ena izmed britanskih najpomembnejših znamenitosti pod UNESCOVO zaščito. Skozi zgodovino pa vse do danes predstavlja prostor, kjer se odvijajo najpomembnejši dogodki kot so kraljeve poroke, kronanje modre krvi ipd. Westminster Abbey je zelo impozantna zgradba gotske arhitekture. Tukaj se krona Britanska kraljeva družina. tukaj so tudi posmrtni ostanki večih vladarjev Združenega kraljestva, vključno s kraljico Elizabeto I. Westminstrska opatija s cerkvijo svete Margarete, angleško St. Margaret’s Church, ter bližnji, sosednji »Houses of Parliament« (Palace of Westminster z Big Benom) sta bila leta 1987 uvrščena na prestižen Unescov seznam svetovne dediščine. Westminstrska opatija s cerkvijo svete Margarete pa ni slavna le zaradi veselih dogodkov. Razgledana wikipedija zapiše: »Kot grobišče več kot 3300 oseb, ki so v britanski zgodovini kaj pomenile (vključno z najmanj šestnajstimi monarhi, osmimi predsedniki vlad, pesniki, igralci, znanstveniki in vojaškimi voditelji ter neznani bojevnik), je včasih Westminstrska opatija opisano kot britanska Valhalla, po ikonični pokopni dvorani nordijske mitologije«. Tukaj so npr. Prvotna cerkev na tem mestu je bila ustanovljena v 7. stoletju, današnja zgradba ima korenine v začetku 11. stoletja. Westminster Abbey ima dva visoka stolpa na zahodnem koncu, imenovana Jezusov stolp in Marijin stolp, ki sta del zahodne fasade cerkve. Jezusov stolp je visok približno 69 metrov.
- London Eye: To 135 metrov visoko kolo ponuja izjemne 360-stopinjske razglede na mesto iz 32 steklenih kapsul. Londonsko oko se morda ne ponaša z bogato zgodovino, ponudi pa izjemen panoramski razgled na mesto in njegovo okolico. Londonsko oko so odprli leta 2000 in z njim so pozdravili novo tisočletje. Atrakcijo so sicer nameravali po petih letih razstaviti, vendar je oko postajalo vse bolj priljubljeno, zato so ga pustili. Skoraj nasproti Westiministra in Big Bena, na drugi strani Temze čez most se nahaja znamenito kolo London Eye (vstopnina!).
- Houses of Parliament in Big Ben: Ta viktorijanska znamenitost je sedež britanske politike in vključuje Spodnji dom, Zgornji dom, Westminster Hall in Big Ben. Parlament, znan po slavnem Big Benu, je glavna skupščina tako spodnjega kot zgornjega doma predstavnikov ljudstva. Oboje je mogoče obiskati in si z balkona ogledati diskusije, vendar je potrebno dolgo čakati na vstop, zaradi varnostnih ukrepov. spodnji dom lahko obiščete od ponedeljka do četrtka od 14:30 in ob petkih od 9:30 pa do 15:00. Zgornji dom pa od ponedeljka do četrtka med 14:30 in 20:00. V avgustu in septembru so parlamentarne počitnice. Ura na Big Benu je ena največjih štirioglatih ur na svetu, v premeru meri približno 7 metrov, sekundni kazalec je dolg približno 4,3 metra. Kot rečeno, stolp - The Elizabeth Tower - ljubkovalni vzdevek “Big Ben”, ki se je prvotno uporabljal le za največji zvon v samem stolpu. The Elizabeth Tower se je do leta 2012, ko so ga preimenovali ob diamantnem jubileju Elizabete II., uradno imenoval Clock Tower oz.
- St Paul’s Cathedral: Ta delovna katedrala, ki jo je zasnoval Sir Christopher Wren in dokončal leta 1710, ima eno največjih kupol na svetu, visoko 111 metrov. Še ena zelo znana znamenitost je zagotovo katedrala Sv. Pavla. Stara katedrala je bila leta 1666 uničena v velikem požaru, današnjo pa je leta 1667 zasnoval Sir Christopher Wren. V tej katedrali je med drugim potekal pogreb slavnega Winstona Churchilla in Margaret Thatcher.
- British Museum: Ustanovljen leta 1753, Britanski muzej hrani zbirko, ki obsega dva milijona let zgodovine. Znameniti muzej, ki vas ne bo pustil ravnodušnih. Britanski muzej vsebuje ogromno zbirko artefaktov, ki so prispeli v Veliko Britanijo, ko je bila svetovna velesila. Najbolj presunljiva je egipčanska zbirka, katere artefakti segajo več tisoč let nazaj. Mogoče bi morali Britanski muzej postaviti takoj pod prvo točko, saj je ta kulturna ustanova marsikateremu turistu, tudi zato ker je vstop brezplačen, osrednja točka ob obisku Londona. Google maps zapiše: »The British Museum: Velika razstava starin z vsega sveta, vključno z egipčanskimi mumijami in antičnimi grškimi kipi«. Svetovni iskalec google se je zmotil, moral bi napisati: »veeeeeeeeeeeelika razstava!«. Britanski muzej ima kar osem milijonov predmetov v kar 94 galerijah (zaradi pomanjkanja prostora se veliko teh predmetov nahaja v podzemeljskih depojih). Ta impresiven muzej na 75.000 kvadratnih metrih vas bo pustil brez sape, ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine ali ne. Pravijo, da ko vstopiš v Britanski muzej, je, kot bi stopil v zibelko svetovne zgodovine. Britanski muzej zagotovo spada med največje in najpomembnejše muzeje na celem svetu. Britanski muzej je leta 1753 ustanovil sir Hans Sloane, zdravnik in znanstvenik. Kasneje je muzej za drobiž kupila britanska vlada, za javnost pa je bil odprt 15. januarja 1759. Na kratko nam o najbolj značilnih eksponatih na pomoč priskoči wikipedija: kamen iz Rosette (omogočil je razvozlavo hieroglifov), marmornate gravure iz atenskega Partenona (Grki jih želijo nazaj), dela Albrechta Dürerja, egipčanske mumije, predmeti iz Ura (pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji).
- Tower Bridge: Ta znameniti most, zgrajen v 19. stoletju, je še vedno operativen. Most najdete v bližini znamenitega Londonskega stolpa (Tower of London). Zgradili so ga leta 1886 in izstopa po naravnost osupljivi arhitekturi in arhitekturnih detajlih. Tower Bridge je kombinacija premičnega in visečega mostu čez reko Temzo, ki se dvigne, ko mimo pluje večja ladja. Tik ob Tower of London je postavljen atraktiven Tower Bridge. Ta znameniti dvižni londonski most čez reko Temzo so uradno odprli leta 30. junija 1894, arhitekturno mojstrovino (dvema velikima stolpoma v viktorijanskem slogu, ki ju povezuje visoka prečna konstrukcija) v celotni dolžini 240 metrov (razpon med stolpoma pa znaša približno 61 metrov) je zasnoval Sir Horace Jones. Ena od najbolj značilnih lastnosti fotogeničnega Tower Bridgea (ponoči je most osvetljen z več tisoč lučmi) je njegov premični del, ki se dvigne, da omogoči prehod visokim plovilom. Ta funkcija je bila prvotno namenjena prehodu jadrnic, danes pa se most odpira le ob posebnih priložnostih. V stolpičih mostu je organizirana razstava, ki obiskovalcem omogoča ogled zgodovine in samega delovanja Tower Bridgea.
- Trafalgar Square: Tukaj lahko vidite slavne bronaste kipe levov, ikonične fontane in Nelsonov steber. Trafalgar Square s spomenikom Lorda Nelsona.
Manj znane znamenitosti, a vredne ogleda
London ima številne skrite zaklade, ki ponujajo edinstvena doživetja izven utrjenih poti.
- Leake Street Arches: Gre za preobražene obokane prehode pod podzemno železnico, ki so postali izjemen umetniški prostor. Vključujejo restavracije in gledališče The Vaults. Oboki so brezplačni in odprti za javnost 24/7. Raziščite londonsko ulično umetnost.
- St. Dunstan-in-the-East: Ta mali javni vrtni zavetišče se nahaja med Tower of London in London Bridge. Gre za ruševine cerkve iz 12. stoletja, ki jo je uničil blitz med drugo svetovno vojno. Pred tem je preživela tudi veliki londonski požar leta 1666.
Podrobno o mestu London
Podrobno spoznavanje Londona razkrije večplastno metropolo, ki združuje bogato preteklost z dinamično sedanjostjo.
Kratka zgodovina
Ustanovitev Londona se pripisuje Rimljanom, ki so leta 47 našega štetja ustanovili naselbino ob strateški točki reke Temze. Prvotno rimsko naselje je bilo znano kot Lundinium in je predstavljalo temelj današnjega Londona. Začetek mesta ni bil obetaven, saj je bilo le 13 let po ustanovitvi uničeno pod vodstvom keltske kraljice Boudike. V drugem stoletju je mesto cvetelo in doseglo približno 60.000 prebivalcev ter postalo prestolnica rimske province Britanije. V začetku tretjega stoletja so zgradili obrambni Londonski zid, ki je bil približno 3 kilometre dolg, 6 metrov visok in 2,5 metra debel. Po zatonu Rimskega cesarstva v 5. stoletju je rimsko mesto hitro propadlo in bilo do konca stoletja praktično zapuščeno. Medtem so se anglosaksonska naselja sprva izogibala območju okoli Lundiniuma, vendar so odkritja iz leta 2008 pokazala, da so se prišleki začeli naseljevati vsaj že v 6. stoletju, morda celo v 5. V srednjem veku je London postal središče angleške judovske populacije, prvi med njimi so prišli okoli leta 1070. Mesto je postajalo vse pomembnejše, zlasti po osvojitvi normanskih sil. Morda najpomembnejše obdobje v zgodovini Londona se je zgodilo v letih 1665 in 1666. Leta 1665 je mesto prizadela Velika kuga, ki je povzročila smrt približno 60.000 ljudi, kar je predstavljalo petino takratnega prebivalstva. Nato je leto kasneje, 2. septembra 1666, izbruhnil Veliki londonski požar, ki je uničil večino srednjeveškega mesta. V 18. stoletju je London doživel hitro rast, ko je Združeno kraljestvo začelo vzpostavljati svoj imperij. Do konca 19. stoletja je postal največje mesto na svetu. 20. stoletje je prineslo nove izzive, vključno z dvema svetovnima vojnama. Med drugo svetovno vojno je London doživel obsežno bombardiranje v obdobju, znanem kot “Blitz”. Povojno obdobje je prineslo porast priseljevanja iz nekdanjega britanskega imperija, kar je spremenilo London iz angleškega mesta v bolj raznoliko, multikulturno globalno središče. London, znano kot Londinium, je bilo ustanovljeno okoli leta 43 n. št., ko so ga Rimljani zgradili kot pristanišče ob reki Temzi. V 7. stoletju so Anglosasi na tem področju ustanovili mesto Lundenwic, ki je postalo njihovo središče. V srednjem veku se je dograjevalo mestno obzidje. Leta 1666 ogromen požar uniči velik del Londona, to vodi do sprememb v mestnem načrtovanju in arhitekturi. London se je zelo širil in industrializiral v 18. in 19. stoletju.
Geografija, naravna posebnosti, rastlinstvo in živalstvo
London leži v jugovzhodni Angliji, ob reki Temzi, približno 80 km od njenega izliva v Severno morje. Fizične meje Londona bolj ali manj ustrezajo upravnim in statističnim mejam, ki ločujejo metropolitansko okrožje Greater London od ‘domačih okrožij’ Kent, Surrey in Berkshire (v smeri urinega kazalca) južno od reke ter Buckinghamshire, Hertfordshire in Essex na severu. Reka Temza je glavna reka Londona, ki teče od zahoda proti vzhodu preko londonskega bazena. Reka se prebija skozi londonski bazen preko Goring Gap, pri čemer odvodnjava dele Cotswoldsov in Vale of Aylesbury na zahodu. Podobno pritoki, kot je Mole, se prebijajo skozi North Downs v bazen z juga. Nekoč je bila Temza veliko širša in plitvejša reka, kot je danes. Obsežno so jo utrdili z nasipi. Temza je plimska (Tideway) do Teddington Lock, London pa je ranljiv za poplave zaradi nevihtnih valov. London je nenavadno zelen mestno območje v primerjavi z drugimi velikimi svetovnimi mesti. Kljub temu je za mnoge vtis o Londonu, da gre za gosto pozidano urbano območje, obdano z manj gostimi stanovanjskimi predmestji. Vendar ima London široko paleto temeljnih naravnih krajin. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile vode londonskih rek onesnažene tako kot zrak. Brez kisika in črne od umazanije so kazale učinke onesnaževanja s kanalizacijo in nenadzorovanimi industrijskimi izpusti. Strožji okoljski standardi, skupaj z zapiranjem tovarn, so prinesli izboljšanje kakovosti vode. V plimsko Temzo so se vrnili losos, morska postrv, ostriž in bokopluta, skupaj z rakci, kozicami, morskimi konjički in (na drugem koncu velikostnega razpona) orjaškimi morskimi jeguljami. Ponovno je začelo tudi obsežno ribarjenje jegulj, tradicionalne cockneyjske delikatese, po premoru 150 let. London je mesto z obsežnim omrežjem zelenih površin, parkov in vrtov, ki omogočajo prebivalcem in obiskovalcem sprostitev, rekreacijo ter stik z naravo. Nekateri najbolj znani parki v Londonu so: Hyde Park, Regent’s Park, Richmond Park, Greenwich Park, St. James’s Park, Kew Gardens. V marsikaterem od njih počivamo utrujeni turisti, tu in tam pa si omislimo celo piknik.
Gospodstvo, glavni sektorji in tehnologija
London je eno izmed vodilnih svetovnih finančnih centrov, zlasti v bančništvu, zavarovalništvu in upravljanju premoženja. Mesto gosti sedeže številnih mednarodnih korporacij in investicijskih bank, zlasti v četrtih City of London in Canary Wharf. Tehnološki sektor hitro raste, predvsem v območjih kot je t.i. “Silicon Roundabout” okoli Old Street. Mesto privablja startupe in vlagatelje zaradi dostopa do kapitala, kadra in globalnih trgov.
Demografija, etnične skupine in religija
London je eno najbolj etnično raznolikih mest na svetu. Religijska sestava je prav tako raznolika. Krščanstvo ostaja največja vera, vendar je delež upadel, medtem ko se število muslimanov, hindujcev, sikhov in judov povečuje. V London se doseljujejo ljudje s celega sveta. Vsaka narodnostna skupina pa prinese s seboj celo vrsto kulinarične ponudbe. Tako ima London Italijanske, Egipčanske, Indijske, Grške, Tajske, Kitajske… restavracije in seveda angleške pivnice, ki ponujajo cenovno ugodne obroke na svoj tradicionalen način. Večina pivnic je polnih od zgodnjih večernih ur naprej.
Transportne povezave (notranje in zunanje)
London ima eno najbolj razvitih javnih transportnih omrežij na svetu, ki vključuje podzemno železnico (Tube), železniške povezave, avtobuse, tramvaje in rečni promet. Zunanje povezave zagotavljajo številna letališča - Heathrow, Gatwick, Stansted, Luton in London City - ki skupaj tvorijo eno največjih letalskih vozlišč na svetu. Londonski javni prevoz je zelo raznolik, predvsem pa odličen, večina turistov si omisli t.i. Oyster card ali uporablja brezstično plačevanje s kartico. Londonski avtobusi (Bus), podzemna (Tube), nadzemni vlaki (Overground), tramvaji (Tram), DLR železnica (avtomatsko, brez šoferja), rečni avtobusi (River bus) in železnica (Rail) omogočajo učinkovito premikanje po mestu. Avtobusi in tramvaji so najcenejši, saj je cena za 90-minutno vozovnico (ob uporabi Oyster card) 1,5£, podzemna in nadzemna železnica pa za isto časovno obdobje staneta 2,4£. Ta cena velja za potovanja znotraj cone 1 in 2, to sta coni z večino turističnih atrakcij in znamenitosti. Za uporabo avtobusov, ki imajo ogromno linij in ogromno postaj, pa priporočava odlično aplikacijo Citymapper. Če imate brezstično bančno ali kreditno kartico (Maestro, MasterCard, Visa), je stvar čisto enostavna! Ob vstopu na avtobus/podzemno, kartico prislonite na čitalec in s tem plačate prevoz. Ob izstopu iz podzemne, se spet registrirate, prislonite isto kartico na čitalec in tako vam sistem preračuna, koliko vas je prevožena razdalja stala. V primeru avtobusov in tramvajev se je potrebno registrirati le ob vstopu. Previdni morate biti le, da ne skenirate več kartic naenkrat! Naslednja možnost plačevanja prevoza po Londonu je Oyster card - nekaj podobnega kot ljubljanska Urbana. Oyster card je kartica, ki jo v Londonu kupite za 5£ v kakšni trafiki ali pa na določenih postajah podzemne. Nanjo potem naložite nekaj denarja in jo uporabljate tako, kot sem prej opisala za brezstično bančno kartico - torej se z njo registrirate ob vstopu in izstopu s podzemne. Obstaja Visitor Oyster in “navaden” Oyster. Obstajajo tudi “pass”-i, to so npr. dnevne, tedenske karte, ki si jih naložite na Oyster card ter navadne papirnate karte, ki jih kupite za posamezni vožnjo. Slednje so bistveno dražje kot pa plačevanje prevoza z Oyster oz. brezstično kartico. Do 11. leta se otroci vozijo brezplačno, od 11 do vključno 15 pa imajo 50% popust. Da se le-tega aktivira, morate imeti Oyster card in iti z njo in otrokom do uslužbenca TfL (Transport for London), ki naj bi bili na vseh večjih postajah podzemne. Uslužbenca prosite, da vam popust naloži na kartico. Ko najdete uslužbenca, je stvar urejena v parih minutah. Z otrokom oz. Najboljše je izbrati nastanitev v centru mesta, saj so tako vse stvari na dosegu roke, čeprav tudi to še ne pomeni, da boste lahko povsod pešačili - tako velik je London. Večina mednarodnih letov pristane na letališču Heathrow, od koder je najbolje nadaljevati kar s podzemno železnico, za kar porabite kakšnih 45 minut. Letališča Gatwick, Stansted in Luton, kamor pogosto letijo nizkocenovniki, so bolj oddaljena od centra Londona. Prevoz z letališča do centra Londona (avtobus, železnica) je neredko dražji kot sama letalska vozovnica. Avtobusi, če jih plačamo na licu mesta stanejo okoli 14-17£, vlak pa tudi približno toliko. V vsakem primeru se prevoz z letališča do Londona splača rezervirati vnaprej. Najcenejši avtobus je EasyBus. Najnižja cena je bila 1,98£ za prevoz Stansted- London King’s Cross. Prednost tega avtobusa je tudi, da lahko karto koristiš 1h pred rezerviranim odhodom in 1h po njem.
Varnost
London ima razmeroma visoko raven varnosti glede na svojo velikost, čeprav so prisotni izzivi, kot so ulični kriminal, kraje in občasni incidenti z noži. Teroristična grožnja ostaja zmerna, a stalna, kar je pripeljalo do okrepljenega nadzora na ključnih javnih točkah. Varno potovanje: pozorni na osebne predmete, zanesljivo delujte v podzemni železnici in na avtobusih.
14 najboljših stvari za početi v Londonu (od potovalnega strokovnjaka) 🇬🇧
Kako kupiti letalsko karto najceneje?
Rezervirajte vsaj 6-8 tednov pred odhodom in primerjajte ponudbe na Skyscanner ali Kiwi.com. Letalske karte do Londona so lahko zelo ugodne, še posebej če jih rezervirate vnaprej. London je direktno povezan z Brnikom, kar je odlično in zelo praktično. Poleg tega pa je London povezan tudi z vsemi okoliškimi letališči. Na izbiro so tako nizkocenovci, npr. Ryanair, kot tudi “full cost” letalske družbe, kot npr. British Airlines.
Kam se nastaniti - po proračunu in lokaciji
London ponuja širok spekter nastanitev, ki ustrezajo različnim okusom in proračunom.
| Kategorija | Cena na noč (EUR) | Predlagane četrti | Priporočila |
|---|---|---|---|
| Budget | 50-90 | Kings Cross, Earl’s Court, Paddington | Hostli (YHA London Central), budget hoteli (Ibis Styles). |
| Mid-range | 120-250 | South Bank, Covent Garden | Premier Inn, Novotel, Booking.com London. |
| Boutique | 250-400 | Shoreditch, Notting Hill | The Hoxton, CitizenM Shoreditch. |
| Luksuz | 400+ | Mayfair, Kensington | The Dorchester, The Ritz London. |
Ponudbe Airbnb stanovanj je ogromno, prav tako je tudi veliko ljudi, ki na Couchsurfingu ponujajo prenočišče. Vendar pa se je treba zavedati, da je tudi povpraševanja veliko in zato je pametno poceni prenočišče oz. nastanitev rezervirati čim prej. Od hostlov je vredno omeniti YHA St. Pancras, ki je sicer nekoliko dražji, a bolj urejen, varen in čisto blizu železniške postaje King’s Cross.
Restavracije in kulinarična ponudba
Za cenovno ugodno prehranjevanje v Londonu se odpravite v ulične tržnice in manjše bistroje, kjer je obrok že za 5-8 £. Na Brick Lane boste našli vrsto bangladeških curry hiš z enolončnicami po 6 £, v Camden Market pa lahko za 4 £ dobite sveže pečeno falafelsko tortiljo ali porcijo tajskega zelenjavnega wok-a. Priljubljene so tudi verige pubov Wetherspoons, kjer strežejo klasične fish & chips za približno 7 £, ter japonski fast casual ramen bari Itsu in Wasabi, kjer je miso juha z rezanci in zelenjavo že za 6 £. Za sladico obiščite Tian Tian crepes na Portobello Road, kjer so palačinke že za 3 £, ali pa si privoščite čokoladni brownie iz kavarne Gail’s Bakery za okoli 3 £. Tako lahko tudi z omejenim proračunom uživate v londonski kulinariki! Po odlični hrani je zelo znan tudi Borough Market, kjer so stojnice z veliko različne, organske hrane. Za tisto tipično angleško hrano pa bo treba ali na podeželje ali pa v pub. Ob nedeljah namreč v pubih strežejo tipično angleško kosilo imenovano Sunday roast, med tednom pa se tudi da dobiti kakšno bolj angleško jed. V London City-u je mogoče najti English Restaurant, ki streže tipično angleško hrano, kot je fish and chips ter raznorazne “pudinge”, ki to niso.
Enodnevni izleti iz Londona
London je odlično izhodišče za raziskovanje okolice.
| Destinacija | Razdalja | Prevoz | Zakaj iti? |
|---|---|---|---|
| Windsor | 30 min | vlak z Paddingtona (GWR) | Windsor Castle, kraljeva rezidenca. |
| Oxford | 1 h | vlak z Paddingtona (GWR) | Univerza, Christ Church College, čolnarjenje po Temzi. |
| Stonehenge | 2 h | organizirani avtobusni izleti | Misterij neolitskega spomenika. |
| Bath | 1 h 30 min | vlak iz Paddingtona (GWR) | Rimske terme, georgijska arhitektura. |
Praktični nasveti
- Vstop v UK: Slovenci potujemo brez vize do 6 mesecev, potrebujete potni list (veljavnost vsaj 6 mesecev).
- Vreme: London ima tipično angleško vreme - sončno in deževno. Priporočamo, da ne pogojujete obiska z letnim časom, ampak raje naplanirate dobro in nepremočljivo pohodno obutev ter tople in nepremočljive bunde/jakne/vetrovke.
- Ogledi: Vstopnice za številne znamenitosti se splača kupiti preko spletnih portalov vnaprej, da se izognete čakalnim vrstam in morda ujamete kakšen popust. Za številne muzeje v mestu je potrebno plačati vstopnino. Svetujemo vam, da kupite vstopnico za 15 glavnih muzejev. Ena teh je BELA PREPUSTNICA, ki velja sedem dni (ki pričnejo teči s prvim obiskom muzeja ali galerije). Vendar pa je marsikaj mogoče ogledati brezplačno (Buckinghamska palača, Tower bridge - zunaj, večina muzejev je brezplačnih, a vseeno rezervirajte svojo vstopnico!).
London ponuja nešteto možnosti za vsakega popotnika, od ljubiteljev zgodovine in kulture do iskalcev kulinaričnih užitkov in adrenalinskih navdušencev. To dinamično mesto vas bo zagotovo očaralo s svojo edinstveno atmosfero in nepozabnimi doživetji.
tags: #london #ogled #znamenitosti