Letališče Ljubljana, ki danes nosi ime Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ima za seboj bogato zgodovino, ki sega vse do leta 1933. Njegovi začetki segajo v ljubljanske Moste, kjer je med letoma 1933 in 1963 delovalo prvo ljubljansko letališče. Danes so od tega nekdanjega letališča ostali le še propadajoči ostanki kontrolnega stolpa in potniške stavbe, ki pa jim Mestna občina Ljubljana s pomočjo zasebnega partnerja želi vdahniti novo življenje.
Prvi koraki v Mostah: Zibelka slovenskega letalstva
Prvo slovensko civilno letališče je bilo slovesno odprto v nedeljo, 20. avgusta 1933, v ljubljanskih Mostah. Otvoritveni program je bil pester, saj so obiskovalci lahko spremljali akrobacije športnih in vojaških letal. Ob odprtju je letališče imelo dve vzletno-pristajalni stezi, vendar se druga zaradi težavnega prileta ni nikoli uporabljala. V začetnih letih je bilo letališče pravi magnet za obiskovalce, saj so potniška letala predstavljala veliko novost in zanimanje. Med drugo svetovno vojno so ga uporabljali nemški in italijanski okupatorji, po vojni pa je na njem delovala vojaška eskadrilja. Leta 1954 so se vojaška letala preselila na Ptuj in v Brežice, ljubljansko letališče v Mostah pa je s komercialnimi poleti delovalo še do leta 1963. Kontrolni stolp je bil zgrajen leta 1951. Po več kot petdesetih letih od začetka delovanja v Mostah danes o nekdanjem letališču pričajo le še ostanki kontrolnega stolpa in potniške stavbe. Leta 2011 je bilo to območje razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Že jeseni leta 2014 je Mestna občina Ljubljana objavila razpis za javno-zasebno partnerstvo za obnovo objektov na nekdanjem letališču. Skupna vrednost projekta je bila ocenjena na 895 tisoč evrov, občina pa bi prispevala zemljišča v velikosti skoraj 8.700 kvadratnih metrov, od tega 1.210 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča. Na prvotni razpis se ni prijavil nihče, vendar so po ponovnem pozivu MOL potencialnim promotorjem načrtovano koncesijsko razmerje podaljšali s 15 na 25 let. Osnovni cilji projekta ostajajo nespremenjeni: obnova objektov in okolice ter vzpostavitev gostinskega lokala v retro letalskem slogu. Letališka cesta v Ljubljani je svoje ime dobila prav po tem nekdanjem letališču v Mostah.
Prelomnica na Brniku: Selitev in modernizacija
Leto 1963 je bilo ključno za razvoj letalskega prometa v Sloveniji. 24. decembra 1963 je na tedaj novem letališču na Brniku pristalo prvo potniško letalo, DC-6B slovenskega letalskega prevoznika Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways). Redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja 1964. S tem se je začelo novo poglavje ljubljanskega letališča, ki je sčasoma postalo osrednje letališče v Sloveniji. Prvo letalo je na travnati stezi v Šiški pristalo že 27. oktobra 1918, kar je pomenilo začetek razvoja letališke infrastrukture v Sloveniji. Vendar pa je šele leta 1933 v Polju, med Savo in Ljubljanico, odprto novo, sodobno letališče. To letališče je imelo dva hangarja, zagotovljeno oskrbo z vodo in elektriko ter dobro povezavo z mestnim središčem. Glavna prednost je bila povezava Aeroputa na relaciji Skopje - Beograd - Zagreb - Ljubljana, ki je potovanje iz Ljubljane v Beograd skrajšala s desetih na tri ure in pol. Kljub ugodni legi letališča v Polju, je bilo tam kar 168 meglenih dni letno, omejen prostor za širitev in dotrajana oprema, zato je postalo jasno, da Ljubljana potrebuje novo lokacijo.
Gradnja novega letališča, ki je sledilo kriterijem ICAO, se je začela leta 1952 na območju vasi Brnik, zaradi ugodnega terena, vremena, bližine cestnega omrežja in možnosti za prihodnji razvoj. Novo letališče je bilo od Ljubljane oddaljeno 26 kilometrov, od Kranja pa približno 9 kilometrov. Gradnja je bila zaradi pomanjkanja sredstev pogosto prekinjena, načrti pa so se večkrat spremenili. Steza je bila prvotno načrtovana v dolžini 1.800 metrov, a so jo zaradi možnosti pristajanja večjih letal podaljšali na 2.550 metrov. Kljub vsem izzivom so bili ključni elementi - steza, ploščad in terminal - dokončani v dobrem letu dni, kar je bil v primerjavi z drugimi letališči v Jugoslaviji rekord.
Prvo letalo tipa DC-6B, s slovensko registracijo YU-AFE, je pilotiral kapitan Karel Rankel. V letalu ni bilo potnikov, a je stevardesa Metka Zavašnik (danes Kalin) na svoji prvi vožnji v novi dom izrazila veselje in ponos. Do tedaj je Adria, ki je bila čarterski prevoznik s štirimi letali DC-6B, imela bazo na zagrebškem letališču, kar je pomenilo dodatno pot in napore. Z odprtjem letališča na Brniku se je delo olajšalo in skrajšalo. V prvem letu delovanja je letališče Brnik zabeležilo 78.179 potnikov, 2.343 premikov letal in 88 ton tovora. Danes je Aerodrom Ljubljana znatno večje, z več kot 1,3 milijona potnikov, 32.700 premiki letal in 17.300 ton tovora letno.
Razvoj in modernizacija skozi desetletja
V prvih letih delovanja na Brniku so redne polete opravljali predvsem britanski in skandinavski prevozniki, kot so British United, Lloyd International, SAS in KLM, ter seveda JAT. Leta 1973 je bil zgrajen nov potniški terminal, leta 1978 pa je bila rekonstruirana vzletno-pristajalna steza, ki je dosegla dimenzije 3300 m x 60 m. Takrat so bile položene tudi talne luči in navigacijska oprema kategorije CAT II, kar je omogočilo pristajanje letal na interkontinentalnih letih.
Promet na redni liniji v ZDA se je začel aprila 1978 z letali B707, v nadaljevanju pa so na tej relaciji letela tudi letala DC-10 in L-1011 Tristar. Leto 1978 je bilo pomembno tudi zaradi vzpostavitve medcelinske povezave z New Yorkom, ki je omogočala prevoz tako potnikov kot tovora. Letalo tipa Boeing 707 je lahko vzletelo še s stare, krajše steze, vendar je moralo vmes pristati v Shannonu na Irskem za dotočenje goriva. Istega leta je bila steza rekonstruirana in podaljšana na 3300 metrov ter razširjena na 60 metrov širine.
V devetdesetih letih je letališče doživelo obsežne prenove. Leta 1994 so obnovili odhodno čakalnico, leta 1996 pa še prostor za prihode potnikov. Januarja 1999 je letališče pridobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B, s čimer se je uvrstilo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.
Leto 2004 je bilo prelomno, saj je letališče prvič v zgodovini preseglo milijon potnikov letno. Tega leta je na letališče prvič priletel tudi nizkocenovni prevoznik, britanski easyJet, na liniji za London-Stansted. V letu 2007 je bil odprt nov potniški terminal, leta 2009 pa obnovljena vzletno-pristajalna steza.
S prodajo Aerodroma Ljubljana nemškemu upravljavcu Fraport AG leta 2014 se je začela nova era razvoja. Fraport je v letih 2014-2023 v razvoj infrastrukture, IT in opreme investiral že 67 milijonov evrov, do leta 2030 pa načrtuje dodatne naložbe v višini okoli 130 milijonov evrov. Nov potniški terminal, zgrajen v letih 2019-2021, je z 10.000 m2 postal sodobno letališče evropskega sloja. V letu 2023 je letališče zabeležilo 30-odstotno rast potniškega prometa glede na leto 2022, s skupno več kot 1.270.000 potniki na 23 rednih in 39 čarterskih destinacij. Največ potnikov je letelo v Istanbul, London, Frankfurt, Pariz in Zürich.
Prihodnost letališča: Povezovanje in trajnost
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se kljub svoji bogati zgodovini ne ustavlja pri doseženem. S stalnim razvojem infrastrukture, širitvijo mreže letalskih povezav in zavezanostjo trajnostnemu razvoju se pozicionira kot ključno prometno vozlišče v regiji. V prihodnjih letih bodo naložbe usmerjene v posodobitev in širitev manevrskih površin ter v doseganje cilja, da letališče do leta 2045 postane brezogljično letališče.
Letošnje leto, ko mineva 60 let od vzpostavitve rednega letalskega prometa na Brniku, je zaznamovano s slovesnostmi in poudarjanjem dosežkov. Kot je dejala poslovodna direktorica Fraporta Slovenija, dr. Babett, je leto 2023 prineslo preporod za ljubljansko letališče, z odlično 30-odstotno rastjo števila potnikov, kar kaže na uspešno okrevanje prometa. Cilj je ponovno vzpostaviti raven letov pred epidemijo ter še naprej širiti mrežo destinacij, s čimer se bo letalska povezanost Slovenije s svetom znatno izboljšala. Letališče Ljubljana se tako utrjuje kot "stičišče priložnosti", ki združuje preteklost, sedanjost in prihodnost letalskega prometa.