MoTA: Muzej tranzitne umetnosti – Križišče inovativnih praks in sodobnih družbenih vprašanj

Kulturno-umetniško društvo MoTA, Muzej tranzitne umetnosti, predstavlja edinstveno platformo, ki presega tradicionalne muzejske okvire. S svojo dejavnostjo, ki se osredotoča na organizacijo in podporo tranzitni umetnosti, MoTA skozi neprekinjen niz dogodkov, razstav in izobraževalnih programov lokalno in mednarodno bogati slovensko in evropsko kulturno krajino. MoTA ni le muzej brez stalne zbirke ali fiksnih prostorov, temveč dinamičen organizem, ki nenehno raziskuje, povezuje in spodbuja nove umetniške pristope, pogosto v dialogu s tehnologijo in aktualnimi družbenimi vprašanji.

MoTA kot Muzej tranzitne umetnosti: Opredelitev in vizija

MoTA - Muzej tranzitne umetnosti se opredeljuje kot muzej brez stalne zbirke ali fiksnega prostora. Ta koncept omogoča izjemno prožnost in prilagodljivost, saj se umetnostni projekt MoTA razvija skozi neprekinjene dogodke, razstave in izobraževalne programe, ki potekajo tako na lokalni kot mednarodni ravni. Njihovo delovanje temelji na organizaciji in podpori "tranzitne umetnosti", kar pomeni umetniške prakse, ki so pogosto efemerne, procesno naravnane ali vključujejo sodelovanje z lokalno skupnostjo in okoljem. Ta pristop omogoča MoTi, da ostane relevantna in odzivna na hitro spreminjajoči se svet umetnosti in družbe.

Ključni projekti in platforme MoTA

MoTA deluje na več stalnih programih in projektih, ki širijo njen vpliv in doseg. Eden izmed pomembnejših je rezidenčni program, ki je v letih delovanja vzpostavil mrežo T.R.I.B.E. (Transitory Research Initiative of the Balkans and Eastern Europe). Ta mreža, ki se je začela kot rezidenčna mreža leta 2012, je povezovala Ljubljano, Prago, Istanbul in Nikozijo, ter spodbujala mednarodno sodelovanje in izmenjavo umetnikov. Poleg tega je MoTA initiirala raziskovalne in arhivske platformi ArtistTalk.eu in Mediateque MoTA & Tomaž Brate, ki skrbita za dokumentacijo, promocijo in arhiviranje umetniških praks ter diskurzov.

MoTA LAB, ki je svoja vrata prvič odprl med festivalom Sonica leta 2016, predstavlja delovni laboratorij ekipe MoTA, umetnikov in sodelavcev. S poudarkom na eksperimentalni in tehnološko radovedni umetnosti, MoTA služi kot produkcijsko vozilo za glasbene koncerte, avdiovizualne akcije, razstave vizualnih umetnosti, javne intervencije, umetniške rezidence in druge umetniško nabite dejavnosti. Njegov program večinoma poteka na različnih lokacijah v Ljubljani, pa tudi na spletu in zelo pogosto po svetu. Ta neprofitna kulturna organizacija je bila ustanovljena leta 2007 kot nadaljevanje umetniške skupine in podjetja CodeEp. Poleg sodelovanja v različnih mednarodnih projektih MoTA sodeluje z desetinami slovenskih organizacij, prizorišč in festivalov, med njimi Speculum Artium Festival, Ljudmila Laboratorij za umetnost in znanost, Inštitut Sploh in Kino Šiška.

Festival Sonica in sodelovanja

Festival Sonica, ki ga organizira MoTA, je osrednji letni dogodek, posvečen tranzitni umetnosti. Festival predstavlja avdiovizualne in glasbene performanse, umetniške instalacije in predavanja, ter predstavlja umetnike kot so Tim Hecker, Rashad Becker, Emptyset, Marina Rosenfeld, Herman Kolgen, Ryoichi Kurokawa in Random Logic. Še posebej pomembno je sodelovanje s platformo SHAPE+, evropsko platformo za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost. SHAPE+ združuje 16 evropskih neprofitnih organizacij, ki delujejo v okviru mreže ICAS - International Cities of Advanced Sound. Namen platforme je podpirati, promovirati in izmenjevati mlade glasbenike in interdisciplinarne umetnike, ki jih zanima zvok. Vsako leto je izbranih osemdeset glasbenikov in umetnikov, ki sodelujejo v mešanici živih nastopov, rezidenc, delavnic in pogovorov na festivalih članicah in posebnih dogodkih.

MoTA in Festival SONICA redno organizirata dogodke v tujini, s ciljem promocije slovenskih in SHAPE+ umetnikov na mednarodnih odrih. V okviru cikla SONICA series so v sodelovanju s Kinom Šiška predstavili vrsto pomembnih umetnikov, med drugim pionirko elektronske glasbe Suzanne Ciani, ki je izvedla tudi glasbeno delavnico. Sodelovanje s platformo SHAPE+ se odraža tudi v rezidenčnih programih, kot je na primer rezidenca LAMINA, ki je vključevala umetnike kot so Ana Ščuka in Maša Knapič, ter dogodke kot je večer prostorskega zvoka na križišču sodobne komponirane, eksperimentalne in drone glasbe ter zvočne umetnosti, kjer so nastopili Eve Aboulkheir, Enrico Malatesta, beepblip in DUF x LOWLANDER.

Nagrada TESLA za intermedijsko in transdisciplinarno umetnost

Posebno mesto v delovanju MoTA zavzema nagrada TESLA, ki je namenjena intermedijski in transdisciplinarni umetnosti. Nagrada TESLA spodbuja promocijo umetniške ustvarjalnosti, s poudarkom na novih, progresivnih umetniških formah. MoTA si z nagrado prizadeva za motivacijo, izobraževanje in pomoč umetnikom, da bi lahko začeli ali nadaljevali razvijati svoje ideje in projekte. Nagrajencu zagotavlja optimalne pogoje za raziskovanje, razvoj, produkcijo in predstavitev novega umetniškega dela pod mentorstvom MoTA. Namen nagrade je izboljšati pogoje produkcije na področju transdisciplinarne oziroma intermedijske umetnosti, ki sledijo povečanemu zanimanju za raziskovalne umetniške prakse v Sloveniji in širši regiji. Prva slovenska nagrada, posvečena širokemu naboru novomedijskih in intermedijskih praks, se podeljuje za projektno idejo, ki jo bo Muzej tranzitornih umetnosti - MoTA skupaj z umetnikom razvil v času umetniških rezidenc. Letošnja umetniška rezidenca je potekala v Rotterdamu v sodelovanju s tamkajšnjo organizacijo V2_Laboratorij za nestabilne medije, v naslednjih letih pa z drugimi partnerji. Nagrada TESLA je namenjena predvsem mladim slovenskim umetnikom do 35. leta starosti, kar dodatno poudarja njeno vlogo pri spodbujanju novih generacij ustvarjalcev.

Raziskovanje mesta in okoljske teme: Transition to 8

MoTA se aktivno vključuje v projekte, ki raziskujejo sodobna družbena in okoljska vprašanja. Evropski projekt Transition to 8 - TT8 se ukvarja z razvijanjem inovativnih umetniških pristopov v povezavi s tehnologijo kot odziv na globalno okoljsko krizo. V okviru tega projekta MoTA sodeluje z umetniki, kot so Nonotak, Oliver Ratsi - ANTI VJ, Karina Smigla Bobinski, Nik Nowak, Jan Vormann, Les Liens Invisibles, Bram Vreven, Svetlana Maraš, umetniška skupina Greta Rusttt, Lenka Đorojević in Matej Stupica. Projekt Transition to 8 nagovarja umetnike, ki jih navdušujejo okoljska vprašanja in imajo izkušnje z delom s podatki. Eden od ključnih elementov projekta je vprašalnik, ki zbira vpoglede lokalne skupnosti glede onesnaževanja zraka in njegovega vpliva, s čimer se poglablja razumevanje izkušenj, skrbi in ozaveščenosti skupnosti na tem področju.

Poleg okoljskih tem MoTA preko svojih projektov raziskuje tudi zgodovino in identiteto mest. Projekt "Sijoče nevidno mesto" umetniške skupine Nonument Group, ki je bil predstavljen v Eda Centru v Novi Gorici, je mapiral sijajne, a danes nevidne točke mesta - porušene, prezidane, zapuščene ali nikoli uresničene arhitekturne projekte. Razstava je raziskovala razpoko med idealom in realnostjo mesta, ki še vedno ohranja kal utopije. Vabilo na predavanje "Začetki Nove Gorice: Dediščina Ravnikarjevih/Ruskih blokov" s strani umetnostne zgodovinarke dr. Alenke Di Battista je prav tako poudarilo pomen raziskovanja zgodovinskih in arhitekturnih vidikov mest. MoTA spodbuja tudi zbiranje spominov, vtisov in anekdot, povezanih z zgodovino mest, ter fotografij, risb in drugih gradiv, ki pomagajo ohranjati kolektivni spomin.

Umetniško delo Martina Briclja Barage

Martin Bricelj Baraga, direktor MoTA Muzeja, je sam izjemno ploden avtor, čigar dela pogosto vključujejo obsežne instalacije v javnih prostorih in nenavadnih arhitekturnih kontekstih. Njegova dela pogosto vključujejo zvok kot eno od primarnih komponent. Med njegovimi prepoznavnimi projekti so:

• Cyanometer: Monolit, ki zbira podatke o modrini neba in kakovosti zraka ter jih vizualizira. Ta projekt se navezuje na izvirni cyanometer, ki ga je leta 1789 izumil švicarski fizik Horace-Bénédict de Saussure. Cyanometer Martina Briclja Barage je bil predstavljen na bienalu Experimenta v Franciji ter na festivalu MillstART v Avstriji.
• Moonolith: Interaktivni spomenik, ki na svoji površini odseva lunina in zvezdna ozvezdja.
• Darkstar: Velika interaktivna instalacija, pri kateri je sodelovalo več kot 30 umetnikov, programerjev, arhitektov in glasbenikov.
• RoboVox: 8 metrov visoki robot na javnem trgu, kateremu je bilo mogoče poslati telefonska sporočila, ki jih je nato prebral na glas.

Bricelj Baraga je sodeloval tudi z glasbenikom Olafom Benderjem (Bytone, DE) pri kinetični zvočni skulpturi "Neunundneunzig (99)", ki jo sestavlja matrica 99 črnih balonov. Skupaj z Nejo Tomšič sodeluje pri dolgoletnem projektu Nonuments, ki se ukvarja z raziskovanjem in umetniško produkcijo na temo spomenikov, mejnikov in drugih simbolno obremenjenih javnih prostorov. Dela Martina Briclja Barage so bila predstavljena na številnih mednarodnih prizoriščih, kot so Némo (FR), Kinetica Art Fair (UK), TodaysArt (NL), ICA (UK), Sonar (ES) in Columbia University (US). O njegovem delu so poročali v medijih, kot so Wired, Architecture Daily, Design Boom in New York Art Magazine.

MoTA kot akter v mednarodnih mrežah

MoTA je aktivno vključena v različna mednarodna omrežja in partnerstva, kar potrjuje njeno vlogo ključnega akterja na področju sodobne umetnosti. Poleg že omenjene mreže T.R.I.B.E. in projekta Transition to 8, je MoTA del projekta Artecitya, ki združuje umetnike, arhitekte, mestne načrtovalce in državljane z namenom izboljšanja kakovosti življenja v mestih skozi tehnološke in umetniške inovacije. V okviru Artecitye MoTA razvija Arcade Gallery, zvočno galerijo v središču Ljubljane, ki naroča zvočne kompozicije, posebej za to lokacijo.

MoTA je bila tudi del projekta ALIPI: Advancing Light-driven Public Interactions, mreže ICAS - International Cities of Advanced Sound, projekta GALA Green Art Lab Alliance ter Swiss Music Day 2015, med drugim. Od leta 2017 sodeluje pri projektu MAPS - Mapping and Archiving Public Spaces, ki se osredotoča na identifikacijo, mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, ki bi lahko predstavljali del naše kulturne dediščine, a so kljub temu pogosto spregledani.

Umetniška zbirka "Arte/Fakti"

MoTA je skozi leta vzpostavila tako imenovano zbirko "Arte/Fakti" (Arte/Facts). Ta zbirka ni sestavljena iz klasičnih umetniških del, temveč predstavlja izbor del umetnikov, s katerimi so sodelovali od leta 2007. Gre bolj za dele ali ostanke umetniških procesov, ki odražajo naravo tranzitne umetnosti. Med umetniki, vključenimi v to zbirko, so Jan Vormann, Karina Smigla-Bobinski, Adam Basanta, Zimoun, Nik Nowak in Stephen Cornford. Ta edinstven pristop k zbiranju poudarja procesno naravo umetnosti in njeno povezanost z raziskovanjem ter produkcijo.

MoTA kot katalizator umetniškega razvoja

Skozi svoje raznolike projekte, rezidenčne programe, nagrado TESLA in sodelovanja v mednarodnih mrežah, MoTA - Muzej tranzitne umetnosti predstavlja ključni katalizator za razvoj sodobnih, interdisciplinarnih in transdisciplinarnih umetniških praks. Njihova zavezanost k raziskovanju novih tehnologij, okoljskih vprašanj in družbenih tem, skupaj z močno mednarodno prisotnostjo, jih uvršča med najpomembnejše akterje na področju sodobne umetnosti v Sloveniji in širše. Njihova vizija "muzeja brez sten" omogoča nenehno evolucijo in prilagajanje, kar je ključno za ohranjanje relevantnosti v hitro spreminjajočem se svetu.

tags: #kulturno #umetnisko #drustvo #mota #muzej #tranzitornih