Krajinski park Lahinja, ki se nahaja v osrčju Bele krajine, predstavlja edinstveno območje naravne in kulturne dediščine. Park se razteza ob zgornjem toku reke Lahinje, ki s svojo vodnatostjo in kraškimi pojavi ustvarja izrazit kontrast med suhimi kraškimi površinami in območji stalne ali občasne prisotnosti vode. S svojo površino 2,6 km² sodi med manjše slovenske parke, a je po biotski pestrosti izjemno bogat. Park je bil z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Lahinja (SDL, 3/88) razglašen s strani Občine Črnomelj leta 1988, z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine povirnega dela Lahinje pred morebitnimi hidromelioracijskimi posegi. Danes je Krajinski park Lahinja prepoznan kot pomembno območje v okviru evropske mreže Natura 2000, ki združuje vrsto različnih kraških pojavov.
Geografske posebnosti in hidrološke značilnosti
Park se nahaja na jugovzhodu Slovenije, v Beli krajini, med naseljema Črnomelj in Vinica, jugozahodno od kraja Dragatuš. Bela krajina je večinoma zgrajena iz prepustnega apnenca, kar omogoča razvoj kraškega sveta, prepletenega s številnimi ponikalnicami, vrtačami, udornicami in jamami. Reka Lahinja izvira pod vasjo Knežina in se predvsem v vasi Pusti Gradec razbohoti s svojo širino in globino struge. Ena od najbolj skrivnostnih posebnosti parka so trije geotermalni izviri v okolici vasi Šipek in Mali Nerajec: izvir Panjanovec, izvir Toplica in izvir pri Krnici. Temperatura vode v teh izvirih je okoli 18 °C, kar je bistveno višje od temperature okoliških kraških izvirov, ki znaša okoli 13 °C.
Posebej zanimiva je manjša kraška kotanja ob kraški jami Zjot (Djud) s podzemnim jezerom in zasigano dvorano. Zahodno od Zjota, sredi njiv, se odpira udorna vrtača Glusenka, ki prihaja v stik s podzemno vodo. Izrazit kontrast med krasom in območji z visoko vodnatostjo ustvarja edinstveno pokrajino. Območje Nerajskih lugov, ki leži dolvodno od sotočja Lahinje in Nerajčice, je 18 hektarov velik kompleks mokrotnih travnikov, nizkega barja, visokega šašja, poplavnega gozda in sestojev z navadno reziko. Ta mokrišča ob zadostni količini dežja poplavijo, kar ustvarja pomembna življenjska okolja za številne rastlinske in živalske vrste.
Biotska pestrost in naravni rezervati
Zaradi svoje površinske raznolikosti park nudi bivališče mnogim redkim živalskim in rastlinskim vrstam ter nekaterim pomembnim habitatnim tipom. Krajinski park Lahinja je bogat z naravno dediščino, kar potrjuje osem varovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in šest kulturnih spomenikov.
Na mokrotnih travnikih in logih raste več redkih in ogroženih rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo:
- Močvirska kukavica (Orchis palustris)
- Navadna močvirnica (Epipactis palustris)
- Mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata)
- Pegasto prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata)
- Transilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata ssp. transsilvanica)
- Navadna rezika (Cladium mariscus)
- Močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe)
- Ilirski meček (Gladiolus illyricus)
- Bolšji šaš (Carex pulicaris)
- Navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum)
Na suhih rastiščih pa je mogoče najti:
- Francoski šipek (Rosa gallica)
- Več vrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae), kot so osjelika mačje uho (Ophrys sphegodes), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), navadna kukavica (Orchis morio), trizoba kukavica (Orchis tridentata), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), jajčastolistni muhovnik (Listera ovata), zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) in fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata ssp.).
Reka Lahinja in njena okolica sta pomemben življenjski prostor za številne živalske vrste. V parku je možno opaziti vidro (Lutra lutra), navadno sklednico (Emys orbicularis) in vodomca (Alcedo athis). V bližnji okolici pa se nahajajo tudi ptičje vrste, kot so vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), slavec (Luscinia megarhynchos) in kanja (Buteo buteo). Obiskovalci, ki imajo srečo in se premikajo tiho, lahko opazijo tudi bobra.
Kulturna dediščina in zgodovina poselitve
Območje parka je bilo poseljeno že v prazgodovini. Okljuk reke Lahinje pri Pustem Gradcu je bil poseljen že v neolitski in bakreni dobi. V 16. stoletju je bil na tem območju pozidan grad, ki pa je bil opuščen že ob koncu 18. stoletja. Na vrhu okljuka, sredi pokopališča, stoji cerkev vseh svetnikov z letnico 1638 na kamnitem portalu. Ob reki Lahinji sta še vedno prisotna Klepčev mlin in žaga venecijanka, ki danes obratujeta predvsem v turistične namene.
Krajinski park Lahinja vabi ljubitelje narave, geologije, biologije, zgodovine in etnologije. V vasi Veliki Nerajec, ki se nahaja tik ob cesti Črnomelj - Vinica, stoji več kot 250 let stara hiša družine Plavec, ki danes služi kot informativna točka za park. Obiskovalci lahko tam brezplačno pridobijo osnovne informacije o parku, zemljevide in brošure. V parku se nahajajo tudi Galerija domače in umetnostne obrti ter belokranjska hiša, ki obiskovalcem nudijo vpogled v lokalno kulturo.
Doživetja in aktivnosti v parku
Krajinski park Lahinja nudi obiskovalcem čudovite sprehode po označenih tematskih poteh. Ena od takšnih poti je tudi Župančičeva pešpot, ki poteka skozi park. Celoten krog po parku je dolg približno 8 kilometrov, zato je priporočljiva primerna obutev, malica in voda. Za obiskovalce z otroki je posebej zanimiva "Otonova pustolovščina", ki se začne v vasi Veliki Nerajec.
Posebno doživetje je sprehod po podestu skozi Nerajske luge, ki vodi do opazovalnice za ptiče. Ta opazovalnica je še posebej zanimiva za otroke in fotografe, saj omogoča opazovanje in fotografiranje živali v njihovem naravnem okolju. Ob poti so nameščene informativne table, ki obiskovalcem nudijo vpogled v ekosistem mokrišča ter rastline in živali, ki ga naseljujejo. Domačini pravijo, da je mokrišče izjemno lepo za opazovanje tudi pozimi, ko temperature močno padejo pod ničlo.
Reka Lahinja poleg sprehodov v naravi ponuja tudi možnosti za čolnarjenje, kar omogoča drugačen pogled na park. Za samostojne raziskovalce in tiste, ki si želijo nepozabnih trenutkov v naravi, pa park predstavlja idealno priložnost za doživetje miru in lepote tega edinstvenega kotička Slovenije.
Izobraževanje in programi zaščite narave
Izobraževanje v parku jemljejo zelo resno. Otroci se lahko na interaktiven način seznanijo z naravno in kulturno dediščino, mističnimi kraškimi pojavi ter pomembnostjo programov zaščite narave. Obiskovalci se morajo zavedati, da so v parku le obiskovalci, zato je pomembno, da se do narave in živali obnašajo spoštljivo.
Info točka v parku med septembrom in majem nima stalnega delovnega časa, zato je obisk izven uradnih ur možen le ob predhodnem dogovoru. Park je dostopen za vse obiskovalce, ki si želijo doživeti mir in lepoto tega edinstvenega kotička Slovenije.
Oton Župančič in njegova povezava z Belo krajino
Prelepa Bela krajina je bila dom tudi pesniku Otonu Župančiču. Rodil se je v Vinici, v Beli krajini, 23. januarja 1878 v trgovski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Dragatušu, kamor se je družina preselila leta 1880. Sončna Bela krajina mu je odprla "svetlobni prostor", hkrati pa ga je opozorila na slovensko izseljensko krizo, zlasti na izseljevanje v Ameriko. Oton Župančič je ustvarjal petinpetdeset let in je bil v prvi polovici 20. stoletja v samem središču slovenskega književnega dogajanja. Njegovo delo je obogatilo slovensko poezijo, pomemben je njegov prispevek k dramatiki, kratki prozi, esejistiki in prevodni literaturi. Posebej je znan po svoji poeziji za otroke in mladino, med katera spadajo zbirke pesmi kot so Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog (1912), Sto ugank (1915), Ciciban (1915) in Mlada pota (1920). Povezava z parkom se kaže tudi v "Otonovi pustolovščini", ki otroke popelje skozi zgodbo, ki se začne v temni sobi, kjer Oton Župančič poskuša pisati.