Potovanje po kolesarski poti od Rateč do Trbiža in naprej ponuja bogat spekter doživetij, od naravnih lepot do zahtevnih vzponov, ki zadovoljijo tako rekreativne kolesarje kot tudi tiste, ki iščejo adrenalinske izzive. Ta pot se vije skozi slikovite pokrajine, mimo pomembnih naravnih znamenitosti in skozi živahna alpska mesta, kar jo dela idealno destinacijo za kolesarske pustolovščine.
Iz Trbiža proti slovenski meji in Ratečam
Etapa se začne v središču Trbiža, natančneje pri turistično-informacijskem centru. Od tam se pot vije v smeri Slovenije in poteka po kolesarsko-pohodniški povezavi, ki se z rahlim dvigovanjem postopoma približuje slovensko-italijanski meji pri Ratečah. Po prestopu meje kolesar zavije desno v vas Rateče. Skozi vas se nadaljuje pot čez glavno cesto na križišču, ki vodi proti Tamarju in Planici. Za vasjo Rateče se pot vije tudi pod strminami smučarskih prog Podkoren, ki so prizorišče svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu za moške.
Pot nadaljuje po lokalni cesti, ki je namenjena kolesarjem, pohodnikom in avtomobilom. Ta prijetna pot vodi mimo izvira reke Save, Zelencev, ki predstavljajo edinstven naravni rezervat. Zelenci so bili leta 1992 z odlokom občine Jesenice razglašeni za naravni rezervat, saj so dom številnim zanimivim živalim ter redkim in ogroženim rastlinam. Kot smaragdno zeleno oko se na skrajnem zahodnem delu močvirja nahaja manjše jezero. Na njegovem dnu je porozna jezerska kreda, ki nenehno prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji. Lesena brv omogoča obiskovalcem, da se sprehodijo do jezera in kot nemoteči opazovalci občudujejo to neprekosljivo lepoto.
Po obisku Zelencev se pot nadaljuje v središče Kranjske Gore, ki je znano zimsko-poletno središče zgornje savske doline. Etapa je opisana kot razmeroma dolga, a lahka, pri čemer je potrebna običajna previdnost, predvsem zaradi drugih kolesarjev na poti. Posebnih nevarnosti na poti ni.
Kolesarska pot FVG1: Od Rateč do Trbiža in naprej
Druga perspektiva opisuje kolesarsko pot FVG1, ki se začne pri mejnem prehodu Rateče. Ta pot poteka skozi Trbiž, Tabljo (Pontebba), Humin (Gemona del Friuli) in naprej. Pot je označena z rjavimi tablicami ali nalepkami na drogih.
- Od meje do Trbiža: 0.30 ure
- Do Tablje/Pontebbe: 1.25 ure
- Do Kluže?/Chiusaforte: 1.50 ure
- Do Resiutte: 2.10 ure
- Do Moggio Udinese: 2.20 ure
- Do križišča ceste Carnia/Amaro: 2.40 ure
- Do Carnia: 2.45 ure
- Do Venzone: 3.00 ure
- Do Humina/Gemona del Friuli (železniške postaje): 3.20 ure
Celotna pot poteka po asfaltu. V Tabljah/Pontebbi se prečenje vasi izvede po cesti, izven vasi pa se pot vključi desno na staro železniško progo. V Moggio Udinese se kolesarska pot po železnici konča. Priporoča se odcep desno pod glavno cesto in nadaljevanje proti "Campiolo", nato pa naravnost do odcepa ceste Carnia/Amaro. Tu je potrebna previdnost pri prečkanju mostu na potok Fella, nato pa po stari cesti do vasice Carnia. Po prečkanju vasi sledi nadaljevanje po glavni cesti (z divjim prometom) do majhnega brega, kjer se po stari cesti ponovno srečamo z glavno cesto. Nadaljevanje poteka po notranji osi ovinkaste ceste do Venzone. V mestu se pot ponovno preusmeri na glavno cesto, nato pa po desni strani do odcepa na staro progo železnice proti Humina/Gemona.
Povratek je možen z vlakom iz Humina (železniška postaja Zeleni Gozd/Tarvisio Boscoverde) do Trbiža. Poletni vozni red v soboto in nedeljo omogoča skoraj celourne popoldanske vožnje vlakov, med tednom pa dvakrat popoldne. Karte za vlak in kolo so na voljo na večjezičnem avtomatu znotraj postaj v Humina.
Kolesarski izziv, osvojitve klancev
Vzpon na Mangartsko sedlo: Najvišja asfaltirana gorska cesta v Sloveniji
Posebej izpostavljen je vzpon na Mangartsko sedlo, ki velja za najvišjo asfaltirano gorsko cesto v Sloveniji, saj dosega nadmorsko višino 2.055 metrov. Ta pot predstavlja pravi preizkus vzdržljivosti in ljubezni do gibanja.
Iz Kranjske Gore se po kolesarski poti Jureta Robiča D-2, ki poteka od Jesenic do mejnega prehoda Rateče, odpeljemo v smeri Italije. Slikoviti pogledi spremljajo kolesarja od začetka poti. Nadaljuje se do Trbiža, kjer se zapusti kolesarska steza. Skozi mesto se zavije desno v hrib proti Rabeljskemu jezeru. Sledi zmeren, dobrih deset kilometrov dolg vzpon, v katerem se premaga 250 metrov višinske razlike.
Na križišču pri Rabeljskem jezeru se držimo levo in nadaljujemo pot proti mejnemu cestnemu prelazu Predel. Kmalu sledi neosvetljen tunel, kjer so nujne svetilke na kolesih. Po lepo speljani cesti se vzpenjamo še tri kilometre do mejnega prelaza, kjer se cesta prevesi na drugo stran. Mimo trdnjave Predil se spustimo do križišča, kjer na 1.100 metrih nadmorske višine zavijemo levo na Mangartsko cesto. Desno se vidi nov viadukt Predel, ki premošča dolino Mangartskega potoka.
Po dobrem kilometru od odcepa se cesta začne resno vzpenjati, sledi najbolj strm del z naklonom preko 20 odstotkov. Po tem delu sledi Mitnica za plačilo ekološke takse (kolesarji je ne plačajo) in nadaljevanje v objem gozda. Visokogorska cesta pelje visoko med vrhove Julijcev, pod mogočne stene Mangarta in se v obliki pentlje konča na 2.055 m visokem Mangartskem sedlu.
Na 11,5 kilometrov dolgi serpentinasti poti s petimi predori je potrebna vsa pozornost, saj nakloni segajo do dvajset odstotkov. Pomembno je, da se kolesar ne izčrpava in ne poskuša loviti drugih. Cesta z višino postaja vedno ožja, pod vrhom se zoži na približno poltretji meter, le za širino enega vozila. Vožnja zahteva veliko previdnosti, čeprav je podlaga gladka in trdna. V tunelih, kjer je popolna tema, so priporočljive močnejše ali čelne svetilke.
Na višini 1.880 metrov zapornica prepreči nadaljevanje poti, od tu do Mangartskega sedla pa se kolesari na lastno odgovornost. Zadnjih cca 1,5 kilometra je odločitev vsakega posameznika. Vožnja in okolje na Mangartskem sedlu nudita neponovljivo doživetje z razgledi na Mangartski jezeri (Belopeški jezeri). S sedla vodita tudi dve peš poti na vrh Mangarta.
Povratek je po isti poti, nato pa sledi zahteven spust do odcepa proti Italiji, kjer se zavije desno in nadaljuje z 1,5 kilometrskim vzponom mimo trdnjave Predil proti mejnemu prelazu Predel. Od tu se začne čudovit spust proti Rabeljskemu jezeru, ki leži na 1.000 metrih nad morjem. V tunelu so spet potrebne svetilke. Po počitku ob jezeru, ki je priljubljena počitniška destinacija, se sledi smerokazom za Kranjsko Goro in zavije desno proti Trbižu.
Aktivnosti v jesenskem času in nasveti za slabše vreme
Kljub temu, da se dnevi krajšajo in vrhove gora že prekriva sneg, Kranjska Gora ponuja možnosti za aktivnosti tudi v jesenskem času. Vrhove najvišjih gora je že pobelil sneg, jutranje temperature pa se v dolini že spustijo pod ledišče. Destinacijo Kranjska Gora se je pridružila tudi apelu Svetovnega dne čebel, da se zaradi pozebe, ki je močno prizadela sadno drevje, ne kosijo javne površine in zelenice okoli hiš.
Za obiskovalce Kranjske Gore je na voljo tudi pet nasvetov za aktivnosti v slabem vremenu.
Dodatne informacije in zanimivosti
- Rateče: Vasica v neposredni bližini meje z Italijo, znana po najnižjih zimskih temperaturah v Sloveniji zaradi svoje posebne lege.
- Kolesarska pot Jureta Robiča D-2: Trasa, ki povezuje Jesenice z mejnim prehodom Rateče, poimenovana po slavnem kolesarju.
- Digitalno restavrirana filma: Ob 120-letnici slovenskega filma sta bila digitalno restavrirana filma Kekec (1951) in Srečno, Kekec (1963), kar ponuja kulturno obogatitev obiska.
- Rabeljsko jezero: Jezero v Italiji, ki leži na 1.000 metrih nad morjem in je priljubljena počitniška destinacija.
Ta kolesarska pot predstavlja več kot le fizični izziv; je potovanje skozi naravne lepote, kulturne znamenitosti in zgodovinska območja, ki ponuja nepozabna doživetja v objemu Julijskih Alp.
tags: #kolesarska #cesta #ratece #trbiz #trenutno