Kmetija z dopolnilno dejavnostjo: Pot do dodatnega prihodka in razvoja podeželja

Vsaka kmetija ima potencial, da se razvije in omogoči novo delovno mesto. Pri tem pa sami sebe ne smemo omejevati z usmeritvijo. Ste vedeli, da lahko izbirate med 133 različnimi dopolnilnimi dejavnostmi? In, da so nekateri razpisi iz Programa razvoja podeželja namenjeni posebej nosilcem dopolnilnih dejavnosti in ne le nosilcem kmetij? Vas zanima, kaj potrebujete, če želite odpreti dopolnilno dejavnost? Kakšne so vaše obveznosti? Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili pritrdilno in bi na kmetiji radi naredili korak naprej, ste vabljeni, da preberete in predvsem prisluhnete naslednjim informacijam, ki smo jih za vas v sklopu seminarja ABC o dopolnilnih dejavnostih pripravili na ZSPM.

Dopolnilne dejavnosti lahko pripomorejo k ohranjanju poseljenosti podeželja, omogočijo prihodek na kmetiji in zagotavljajo delovna mesta. Z dopolnilno dejavnostjo lahko pridelkom na kmetiji damo dodano vrednost, omogočimo uporabo znanj, ki so že na kmetiji… pa naj gre za strojne storitve, predelavo mesa, mleka ali vzpostavitev vrtca na kmetiji ali pa se ukvarjamo z drugo nekmetijsko dejavnostjo. Marsikdo si ne upa registrirati dopolnilne dejavnosti, ne pozna prednosti, obstaja strah pred birokracijo in inšpekcijami. Ravno zato je pomembno razumeti, da je vzpostavitev dopolnilne dejavnosti proces, ki zahteva informiran pristop.

Razumevanje pravnih in administrativnih okvirov

Osnove za dopolnilne dejavnosti na kmetiji ureja zakon o kmetijstvu (Zkme-1, Uradni list RS, št. 54/2000 in spremembe). Vrste dopolnilnih dejavnosti, obseg posamezne dejavnosti in pogoje za njihovo izvajanje ter druge podrobnosti pa predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 139/2006 in spremembe). Ključno je zavedanje, da se dopolnilna dejavnost na kmetiji registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.). Vlogo za pridobitev dovoljenja vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnilna dejavnost se opravlja za nedoločen čas. Izobrazba za registracijo dopolnilne dejavnosti je pogoj; zahteva se najmanj srednja strokovna izobrazba s področja kmetijstva oziroma gozdarstva ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija ali mojstrski izpit s tega področja ali izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki ustrezajo izobrazbi najmanj prve stopnje.

Če je nosilec dopolnilne dejavnosti član kmetije, na kateri se bo opravljala dopolnilna dejavnost, mora vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije, da lahko na kmetiji opravlja navedene dopolnilne dejavnosti. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora najkasneje do 30. novembra tekočega leta za predhodno leto oddati na upravno enoto poročilo o opravljanju dopolnilne dejavnosti. Prav tako mora nosilec dopolnilne dejavnosti voditi knjigovodstvo. Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v RS v preteklem letu, na kmetiji, ki leži na območju z omejenimi možnostmi za kmetovanje pa dohodek ne sme presegati petih povprečnih letnih plač. Pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti mora nosilec pridobiti odločbo o dovoljenju za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Najkasneje v osmih dneh od prejema odločbe se mora nosilec oglasiti na Finančni upravi RS in se odločiti na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo.

Pomembno vprašanje, ki se poraja pri nekaterih, je navezava dopolnilne dejavnosti na sistem DDV. V primeru, ko fizična oseba-kmet pridobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti in načrtuje visoke investicije, se lahko pojavi vprašanje, ali se prijavi v sistem DDV samo za dopolnilno ali tudi za osnovno dejavnost. To je možno, pri čemer je treba paziti na pravilno ločevanje transakcij med osnovno in dopolnilno dejavnostjo, saj dopolnilna dejavnost ne more "prodati" blaga sami sebi. Promet blaga nastane šele ob prodaji končnim kupcem.

Pogoji za izvajanje dopolnilnih dejavnosti

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki se nanašajo predvsem na velikost kmetijskih površin in lastništvo. Kmetija na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP). Če se opravljajo dejavnosti povezane s čebelarstvom, mora biti v skladu s predpisi v register čebelnjakov vpisanih najmanj deset čebeljih družin. Za pridobitev dovoljenja za DDK (Dopolnilna dejavnost na kmetiji) za določene dejavnosti, kot je predelava medu in čebeljih izdelkov, je pogoj najmanj 10 čebeljih družin. Za gozdarstvo morajo biti površine tudi v lasti. Za čebelarstvo se ne potrebujejo površine.

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave gozdnih sadežev, predelave gozdnih lesnih sortimentov (razen izdelave enostavnih izdelkov iz lesa) ali proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, morajo člani kmetije poleg 1 ha PKP imeti še dodatnih 6 ha gozda. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti izdelave enostavnih izdelkov iz lesa, domače suhorobarske galanterije in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine je potreben 2 ha gozda. Kmetija, ki se ukvarja s predelavo zelišč ali proizvodnjo eteričnih olj, mora imeti najmanj 0,02 ha površin z zelišči. Podrobneje o morebitnih drugih pogojih za pridobitev dovoljenja najdete v 5. členu Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Za nekatere dejavnosti veljajo specifične omejitve glede dokupa. Na primer, nakup grozdja za predelavo v vino ni dovoljen po zakonu o vinu.

Širok spekter možnosti: Vrste dopolnilnih dejavnosti

Možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji so izjemno raznolike in se jih lahko opravlja več vrst hkrati. Za isto vrsto dopolnilne dejavnosti se lahko določi samo en nosilec. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi nosilec kmetije, člani kmetije, zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, in osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno.

Vrst dopolnilnih dejavnosti je veliko, za občutek pa so na kratko povzete spodaj. Podrobnosti najdete v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

1. Predelava primarnih kmetijskih pridelkov: Sem spadajo dejavnosti kot so proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov, peka kruha in potic ter peciva in slaščic (kot primer Tine s kmetije Pri Dimšarji, ki je sicer v zatonu, saj je leta 2018 imelo 297 kmetij registrirano to dejavnost, leta 2015 pa kar 635), proizvodnja testenin, proizvodnja rastlinskega olja in predelava semen oljnih rastlin, predelava in konzerviranje krompirja, proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov, predelava mleka, predelava zelišč (kot primer Katje Temnik, ki se ukvarja z ekološkimi zelišči), proizvodnja žganih pijač in še mnoge druge. Kmetje morajo pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa se lahko dokupi iz drugih kmetij. V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin). Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.
2. Predelava gozdnih lesnih sortimentov: Sem spadajo dejavnosti kot so izdelava lesene embalaže, izdelava enostavnih izdelkov iz lesa, izdelava drv ali sekancev in druge. Lastne surovine morajo obsegati najmanj 20 % potrebnih surovin, do 80 % surovin pa se lahko dokupi od drugih lastnikov gozdov na lokalnem trgu. Izven kmetij je dovoljen nakup dodatnega pritrdilnega materiala, ki je potreben za predelavo gozdnih lesnih sortimentov.
3. Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij: Sem spadajo dejavnosti kot so na primer prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat; prodaja na lokalnem trgu, prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom ter prodaja na drobno po pošti preko interneta. Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelke in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev. Delež prodanih lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov mora znašati najmanj 30 % celotne prodaje v okviru dopolnilne dejavnosti, do 70 % pa je lahko z drugih kmetij.
4. Vzreja in predelava vodnih organizmov: Med dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov spadata dejavnosti vzreja vodnih organizmov in predelava vodnih organizmov.
5. Turizem na kmetiji (gostinska dejavnost): Sem spadajo dejavnosti turistična kmetija z nastanitvijo (apartmaji, prostor za kampiranje, prostor za bivalna vozila in druge oblike prenočevanja, na primer senik, čebelnjak in podobne inovativne oblike nastanitve), izletniška kmetija, vinotoč in osmica. Kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev. Kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30. Kmetija mora zagotavljati najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 25 odstotkov vrednosti surovin lahko kupi na drugih kmetijah in do 25 odstotkov vrednosti surovin v prosti prodaji. Poreklo surovin mora biti označeno na vidnem mestu ponudbe. Gostu se lahko nudi nočitev v sobah, apartmajih, na skupnih ležiščih, prostoru za kampiranje, prostoru za bivalna vozila, pa tudi na seniku ali v čebelnjaku. Na izletniških kmetijah je lahko največ 60 sedežev pred objektom, 60 sedežev v objektu in največ 60 gostov naenkrat.
6. Turizem na kmetiji (negostinska dejavnost): Sem spadajo dejavnosti kot so recimo prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji, ježa živali, oddajanje površin za piknike.
7. Dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki: S temi dejavnostmi bi lahko veliko znanj, ki že tonejo v pozabo, morda še ohranili ali pa ponovno obudili. V uredbi je naštetih kar 51 različnih dejavnosti, ki jih lahko opravljamo na kmetijah. Med te dejavnosti spadajo na primer lončarstvo, tkalstvo, izdelovanje klekljanih čipk, oglarstvo, izdelki iz čebeljega voska, domače tesarstvo, domače mizarstvo, predelava zelišč in dišavnic na tradicionalen način, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom in še mnoge druge. Za opravljanje nekaterih tovrstnih dejavnosti, kot so oglarstvo, domače tesarstvo, apnenčarstvo, krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, podkovno kovaštvo ter nabiranje smole, velja, da se opravljajo na lokalnem trgu. Najvišji dovoljeni obseg delovnih ur je do 1.000 ur v koledarskem letu na polnoletnega člana kmetije.
8. Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov: Gre za zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi in proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, gnoja, gnojevke, sončnega, vodnega ali vetrnega vira. Sem spadajo dejavnosti kot so zbiranje in kompostiranje odpadkov organskih snovi, proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, proizvodnja in prodaja gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata ter druge.
9. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela: Na kmetijah lahko opravljamo zelo različne storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter drugo strojno opremo in ročna kmetijska dela ter oskrbo živali. Sem spadajo dejavnosti kot so recimo storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo, spravilo lesa iz gozda, prevoz mleka, živali, predelava mesa, predelava mleka, mletje žit, predelava in konzerviranje sadja in druge dejavnosti.
10. Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo: Med te dejavnosti spadajo svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev; prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti in druge dejavnosti. Za opravljanje nekaterih dejavnosti svetovanja, kot so svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev, usposabljanje na kmetiji ter svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj, mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti določeno izobrazbo.
11. Socialno varstvo: Gre za novo vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Med dopolnilne dejavnosti socialno varstvo spadata celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil, in dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Kmetija nudi celodnevno bivanje največ 6 osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah. Kmetija nudi dnevne oblike bivanja največ 12 osebam. Pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti je odločba o pravici do sredstev iz podukrepa "Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani" na podlagi predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Za izdelke, ki so predelani na kmetiji in se nudijo ter prodajajo le gostom v okviru teh dopolnilnih dejavnosti, ni treba pridobiti dovoljenja za opravljanje dopolnilnih dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov ter vzreja in predelava vodnih organizmov.

Pomen lokalnih surovin in dodane vrednosti

V času, ko je vedno bolj iskana hrana, za katero vemo, kdo jo je pridelal in predelal, potrošniki pa vedno bolj iščejo lokalno pridelano hrano, vidimo velike možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetija mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin (na gorskem območju 40 %). Do 25 % vrednosti ponudbe (na gorskem območju 35 %) lahko kmetija zagotovi z dokupom surovin, ki so pridelane na drugih kmetijah z lokalnega trga ali predelane na drugih kmetijah, ki imajo dopolnilno dejavnost predelava. Do 25 % vrednosti ponudbe lahko kmetija dokupi surovine in izdelke v prosti prodaji (trgovina).

Ta zahteva po uporabi lastnih surovin je ključna za zagotavljanje avtentičnosti in dodane vrednosti pridelkom. Omogoča namreč, da kmetija ne zgolj prodaja osnovne pridelke, temveč jih s predelavo pretvori v bolj kompleksne in donosne izdelke, kot so na primer domače marmelade, sokovi, pekovski izdelki ali mlečni izdelki. To krepi lokalno ekonomijo in ponudbo raznolikih, kakovostnih izdelkov.

Izkušnje in navdihi: Andrejka Krt, Katja Temnik in Tina

Na poti razumevanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je koristno prisluhniti izkušnjam tistih, ki so se s tem že srečali. Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, lahko poda osnovne informacije o registraciji, ugodnostih v primerjavi s s.p.-jem in odgovori na mnoga vprašanja.

Katja Temnik, mlada prevzemnica iz Žič pri Slovenskih Konjicah, ki je bila razglašena za najboljšo podjetnico v kmetijstvu 2020 in inovativno mlado kmetico, se ukvarja z ekološkimi zelišči. Njena zgodba je dokaz, da lahko mlada generacija s podjetniškim duhom in inovativnim pristopom uspešno razvija dopolnilne dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih in trajnostnih praksah.

Tina s kmetije Pri Dimšarji predstavlja primer dopolnilne dejavnosti peke kruha in slaščic, ki je v upadu, a ima kljub temu potencial. Njena izkušnja z gorske kmetije, kjer se ukvarjajo z rejo krav dojilij, in kako je njena mama pred dvajsetimi leti iskala način za dodaten prihodek s peko kruha, je navdihujoč primer, kako se lahko s prilagajanjem na lokalne razmere in izkoriščanjem obstoječih znanj ustvari novo priložnost. Tina sama pove, kako usklajuje službo in delo na kmetiji, kar je pogost izziv za mnoge, ki se odločijo za dopolnilno dejavnost.

Zavedanje o teh zgodbah in izkušnjah je ključno za spodbujanje podjetnosti na kmetijah in za premagovanje morebitnih strahov pred birokracijo in inšpekcijami.

Program razvoja podeželja in podpora dopolnilnim dejavnostim

Nekateri razpisi iz Programa razvoja podeželja so namenjeni posebej nosilcem dopolnilnih dejavnosti, kar dodatno poudarja pomen teh dejavnosti za razvoj podeželja. Ti razpisi lahko nudijo finančno podporo za naložbe v opremo, izobraževanje ali promocijo, kar olajša proces vzpostavitve in rasti dopolnilne dejavnosti. Zato je nujno spremljati razpise in se informirati o možnostih, ki jih ponuja država in evropski skladi.

Zaključek in prihodnost

Dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo ključni element za ohranjanje vitalnosti podeželja, povečanje dohodka kmetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Raznolikost možnosti, podpora s strani države in vse večje povpraševanje po lokalnih in kakovostnih pridelkih ustvarjajo ugodno okolje za njihov razvoj. Z ustrezno informiranostjo, podjetniškim duhom in spoštovanjem zakonodaje lahko vsaka kmetija izkoristi svoj potencial in postane bolj odporna ter konkurenčna v sodobnem svetu.

tags: #kmetija #z #dopolnilno #dejavnostjo #prevod