V času, ko se soočamo z izzivi, ki jih prinašajo nalezljive bolezni, postaja vprašanje obiskov v domovih starejših občanov vse bolj pereče. Institucionalno varstvo starejših, ki ga nudijo centri kot je DEOS in drugi zasebni domovi s koncesijo, je namenjeno osebam, starejšim od 65 let, in obsega širok spekter storitev, od namestitve in osebne pomoči do zdravstvene nege in socialne oskrbe. Kljub temu, da so ti domovi zasnovani tako, da stanovalcem omogočajo čim bolj kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa, ostaja ključnega pomena ohranjanje stikov z zunanjim svetom, predvsem s svojci.
Ravnovesje med varnostjo in socialnimi potrebami
V Centru starejših Idila, ki nudi dom 165 stanovalcem v klimatiziranih sobah, so zaradi prisotnosti respiratornih okužb, kot je RSV, uvedli omejitve obiskov. Dnevno je dovoljen obisk le ene zdrave odrasle osebe, pri čemer je priporočena uporaba zaščitnih mask in dosledno razkuževanje rok. Ta ukrep odraža prizadevanja za ohranjanje ravnovesja med nujno potrebnimi preventivnimi ukrepi za zmanjšanje možnosti vnosa in širjenja okužb ter pravico stanovalcev in njihovih svojcev do osebnega stika. Podobna situacija se je pojavila tudi v času epidemije covida-19, ko je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozval vse ustanove k doslednemu izvajanju preventivnih ukrepov. Vlada se je takrat odločila, da domov ne bo zaprla enotno za celotno Slovenijo, temveč je prepustila posameznim vodstvom domov, da sprejemajo odločitve na podlagi lokalne epidemiološke slike in mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Vloga svojcev in izboljšanje storitev
Zavedanje o pomenu stikov s svojci se odraža tudi v pobudah domov za izboljšanje kakovosti storitev. V želji po dopolnitvi in izboljšanju ponudbe so v nekaterih domovih sestavili vprašalnike o zadovoljstvu svojcev stanovalcev. Ti vprašalniki predstavljajo dragocen vir informacij za nadaljnje načrtovanje in izvajanje dejavnosti, ki bi še bolje zadovoljevale potrebe stanovalcev in njihovih bližnjih. Izmenjava izkušenj med svojci, še posebej tistimi, ki imajo stanovalce z napredovalo demenco, je ključnega pomena za socializacijo in medsebojno podporo. Tudi na enotah Lipa in Breza organizirajo sezonska druženja s svojci, ki so namenjena komunikaciji in izmenjavi izkušenj, tokrat pa so se te druženja pogosto odvijala v športno obarvani obliki, z igrami, kot so balinanje, met na koš ali odbojka. Zaposleni se ob tem še posebej potrudijo s kulinaričnimi dobrotami, kar prispeva k prijetnemu vzdušju in dobremu počutju vseh udeležencev.
Pravica do stikov in individualna obravnava
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob morebitnem zaostrovanju ukrepov proti širjenju okužb v domovih starejših pozval k premišljenemu, sorazmernemu in zakonitemu sprejemanju odločitev. Opozoril je na pomen ustrezne pravne podlage za omejevanje stikov in poudaril, da je treba potrebe po stikih obravnavati individualno. Čeprav je pravica do zdravja najpomembnejša, ne smemo pozabiti na duševno zdravje in psihosocialno stanje stanovalcev. Popolna prekinitev stikov s svojci lahko namreč vodi do poslabšanja njihovega počutja, v skrajnih primerih celo do potrebe po bolnišnični obravnavi. Zato je ključnega pomena, da se zagotovi zaščita ranljivih skupin, ne da bi pri tem prišlo do popolne odprave osebnih stikov. Nekaterim zadostujejo stiki preko telefona ali drugih naprav, drugi pa potrebujejo neposreden stik in dotik.
Video svetovalnica v Domu starejših občanov
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ribičeva, je sicer ocenila, da pravna podlaga za omejevanje stikov obstaja, saj imajo domovi sprejete pravilnike za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Če pride do hitrejšega širjenja okužb, ima vodstvo domov možnost omejiti obiske, pri čemer poudarja, da varovanje zdravja in življenja ljudi ima prednost pred stiki. Vendar pa se zavedajo potrebe po iskanju ravnovesja med varovanjem življenja stanovalcev in njihovo pravico do osebnih stikov.
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Tatjana Lejko Zupanc, je poudarila, da so prepovedi obiskov velika frustracija tako za varovance kot za njihove svojce. Pozvala je k iskanju varnih načinov za ohranjanje stikov, a hkrati opozorila, da je proti popolnemu odpiranju domov brez varovalk. Dostop v domove mora biti nadzorovan in varen, vendar pa je treba socialne stike omogočiti, razen v okoljih, kjer virus kroži v zelo velikem obsegu.
Inovativni pristopi k izboljšanju kakovosti življenja
Poleg tradicionalnih metod obravnave se pojavljajo tudi inovativni pristopi k izboljšanju kakovosti življenja starejših in ranljivih skupin. Na območju LAS Gorenjska košarica so prepoznali socialno izključenost kot precejšen problem, še posebej v času epidemije. Z operacijo DOBRO SMO želijo ranljivim skupinam pomagati z razvojem inovativnih terapevtskih programov za spodbujanje dobrega počutja ter krepitev telesnega in duševnega zdravja. Ti programi temeljijo na pozitivnih učinkih preživljanja časa na svežem zraku, v naravi in v interakciji s konji s posebnimi potrebami. Sprehodi v gozdu izboljšujejo razpoloženje, znižujejo stres in krvni tlak, medtem ko aktivnosti v gozdu krepijo osredotočenost in notranji mir. Konji s posebnimi potrebami so izredno senzibilni in lahko vzpostavijo močno povezavo z osebami z različnimi stiskami, kar omogoča varen, umirjen in zdravilen način preživljanja prostega časa, ki pozitivno vpliva na psihično ravnovesje, koncentracijo in mentalne procese. Starejši se ob druženju s konji počutijo sprejete, koristne in aktivne, kar zmanjšuje občutek osamljenosti.
Kmetija Čož - Kavbojska dežela: Drugačen pogled na preživljanje prostega časa
V kontekstu iskanja raznolikih možnosti za preživljanje prostega časa in krepitev socialnih vezi, se pojavi tudi Kmetija Čož - Kavbojska dežela v Leskovcu pri Višnji Gori. Ta doživljajska turistična kmetija, zasnovana kot tematski park v slogu Divjega zahoda, ponuja pristno podeželsko okolje s kavbojskim pridihom, lesenimi hiškami, skulpturami in domačimi živalmi. Ponudba vključuje jahanje konj, vožnjo s kočijo, metanje lasa in podkev, spoznavanje domačih živali ter igranje na igralih. Obiskovalci lahko tudi prenočijo v glamping kočijah, oblikovanih v slogu kavbojskih vozov, ki nudijo udobje sodobne namestitve. Poseben poudarek je na gostinskem delu, kjer strežejo domače jedi, pripravljene "po kavbojsko", ter na možnostih za družinsko doživetje, kjer otroci lahko varno raziskujejo, odrasli pa uživajo v miru narave in domači kulinariki. Kljub temu, da Kavbojska dežela ni neposredno povezana z institucionalnim varstvom starejših, predstavlja primer, kako lahko raznolike dejavnosti in tematski parki obogatijo življenje ljudi, ne glede na starost.
Institucionalno varstvo in širše družbeno okolje
Institucionalno varstvo starejših se izvaja v centrih za starejše, ki so zasebni domovi s koncesijo. Ta koncesija, ki jo podeljuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, temelji na zelo strogih merilih. Kljub temu se včasih pojavi problematika kadrovske podhranjenosti, kot se je izkazalo v prvem valu covida-19. Vlada se sicer trudi zagotoviti dodatna sredstva za plačilo kadra v zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo, vendar je dolgoročno reševanje kadrovske problematike ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe.
V širšem kontekstu je pomembno poudariti, da se vprašanje obiskov in stikov v domovih za starejše prepleta z širšimi družbenimi vprašanji, kot so skrb za ranljive skupine, krepitev socialne kohezije in iskanje ravnovesja med posameznikovimi pravicami in javnim interesom. Tako je na primer ministrica za obrambo Andreja Katič na različnih slovesnostih poudarjala pomen narodne samobitnosti, svobode in možnosti za oblikovanje suverenosti, kar v širšem smislu odraža tudi skrb za dobrobit vseh posameznikov v družbi, vključno s starejšimi, ki so pogosto najbolj ranljivi.
Prav tako je bila izražena skrb glede morebitne prekinitve stikov med ljudmi in njihovimi svojci, kar je v času epidemije covida-19 postalo še toliko bolj pomembno. Zato je ključno, da se pri sprejemanju ukrepov vedno išče najprimernejše rešitve, ki omogočajo tako učinkovito varovanje zdravja kot tudi ohranjanje človeškega dostojanstva in pravic posameznika.