Na hribovitem hrbtu Vrh, ki se vleče od Senožeč do Štanjela in meji na Vipavsko dolino ter Kras, nad dolino Raše, leži naselje Selo. Manjša gručasta vas na nadmorski višini 528 metrov z nizom domačij, večinoma iz 19. stoletja, grajenimi iz peščenjaka in apnenca ter kritimi s korci, ima danes le še nekaj nad 10 prebivalcev. Da je bilo to območje naseljeno že v rimskih časih, pričajo arheološka najdišča v vzhodnem delu vasi in v njeni neposredni bližini. V urbarju za Senožeče je omenjena leta 1460. O srednjeveški naseljenosti pa pričajo tudi ostanki utrdbe Tabrin. Celotno območje še vedno velja za dokaj skrit kotiček Slovenije, kjer se je mlajša generacija, za razliko od vasi na Krasu, odločala za odseljevanje namesto za obnovo in morebitne novogradnje. V tem idiličnem okolju, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo, sta brata Matej in David Vecko ustvarila zgodbo o uspehu, ki združuje kmetijstvo in obrtno predelavo mesa.
Kmetija kot Temelj: Obdelava Zemljišč in Živinoreja
Matej, po poklicu strojni tehnik, in David, izučen mesar, prekvalificiran v trgovca in danes trgovski potnik, sta svoji poklicni poti uspešno dopolnila z ukvarjanjem na družinski kmetiji. Oba sta ob svoji redni zaposlitvi še vedno uspešna kmeta, kar priča o njuni predanosti in ljubezni do zemlje ter živinoreje. Skupaj obdelujeta obsežno zemljišče, ki meri približno 35 hektarjev. Ta območje je skrbno razdeljeno med različne namene: 12 hektarjev je namenjenih njivam, kjer pridelujejo osnovne surovine, 17 hektarjev obdelujejo kot košenine za pridelavo krme, 5 hektarjev je namenjenih pašnikom za rejo živine, medtem ko dober hektar in pol vinogradov priča o bogastvu okusov, ki jih ponuja Kras.
Reja živine predstavlja pomemben del kmetije. Trenutno redijo 12 glav goveje živine, kar je nekoliko manj kot pred kratkim, ko jih je bilo še 18. Število prašičev pa je impresivno - trenutno jih je nekaj več kot 240. Kot pojasnjuje David, je primarna proizvodnja, torej živinoreja, locirana dobrih 200 metrov izven vasi. Ta strateška odločitev prinaša dvojno korist: omogoča, da imajo vse potrebno na dosegu roke, hkrati pa ohranja mir in čistočo v sami vasi, saj se tako izognejo morebitnim stranskim učinkom reje, kot so neprijetni vonji ali blato na cestah. Nove objekte za živinorejo so zgradili leta 1990, kar je omogočilo sprostitev obstoječih gospodarskih poslopij v vasi za preureditev in obnovo v nove namene.
Prehod k Dodatni Dejavnosti: Mesna Predelava kot Odgovor na Izzive
Zgodba kmetije Vecko ne bi bila popolna brez poguma, s katerim sta se brata podala v svet mesne predelave. Leta 2004 so se odločili za dopolnilno dejavnost predelave mesa, kar je bil ključen korak pri razvoju njunega posla. Pred tem so večinoma prodajali prašiče lokalnim klavnicam na Krasu. Vendar pa je zaprtje klavnice na Krasu ustvarilo resen problem pri prodaji živali. »Nekaj časa smo prašiče še dajali v klavnico MIP, okrog leta 2000 so se vse male klavnice na širšem območju zapirale,« pojasnjuje David, kar poudarja strukturne spremembe v mesnopredelovalni industriji, ki so jih bili primorani upoštevati.
Matej k temu dodaja ključni motiv za prehod na predelavo: »Za predelavo smo se odločili predvsem zaradi ekonomskega interesa. Cene v klavnicah so padale, temu pa se je pridružilo še zamujanje s plačili.« Ta situacija je narekovala iskanje novih poti za zagotavljanje stabilnosti in donosnosti kmetije. Kot priznava David, je bil ta prehod povezan z veliko mero nevednosti: »Če bi takrat vedeli za vse prepreke, je vprašanje, če bi zbrali pogum. V tistem času so se nam iz dneva v dan pojavljala nova vprašanja.« Kljub začetni negotovosti so se srečali z razumevanjem na občini, ki jim je šla na roke pri pridobivanju dovoljenj. Gospodarska poslopja, ki so nekoč predstavljala jedro domačije, so preuredili v sodoben obrat za predelavo, vključno s skladišči, hladilnico in sušilnico.
Pridobitev lokacijskega dovoljenja je bila ključna, saj je dopolnilna pridobitna dejavnost, kot je predelava mesa, štela za podjetniško dejavnost. Finančno si je kmetija pomagala s kreditom Regionalnega sklada Ribnica. Čeprav je bil kredit z dvoletnim moratorijem na odplačevanje, je glavnica hitro rasla zaradi vezanosti na nemško marko. Kljub temu pa je bil ta kredit ključen za izvedbo investicije. Celoten proces, od pridobivanja dokumentacije do gradbenih del, je trajal kar tri leta: dve leti za papirologijo in eno leto za gradnjo.
Govedja pršuta - ceo postupak sušenja junećeg mesa
Gradnja Blagovne Znamke: Od Ust do Ust do Širše Prepoznavnosti
Pot do uspeha v mesni predelavi ni bila tlakovana le z investicijami, temveč predvsem z vztrajnostjo, kakovostjo in premišljeno strategijo trženja. Že pred uradnim začetkom dopolnilne dejavnosti sta brata po nekaj prašičev predelala sama in imela minimalno število kupcev. »V največji meri je šlo za promocijo od ust do ust,« poudarja David. V začetnih fazah so se predstavljali tudi na lokalnih prireditvah, kot je občinski praznik v Sežani, kjer so navezovali stike z obrtniki in podjetniki. Ti so postopoma začeli njihove izdelke kupovati za novoletna in druga darila, kar je kmetiji Vecko pomagalo ustvariti dobro ime in soliden nabor kupcev.
Pomemben del njihove prodajne mreže predstavljajo kupci iz Obale. V šestdesetih letih se je veliko ljudi iz teh krajev izselilo, danes pa se vračajo ne le na obiske, temveč tudi po nakupih lokalnih dobrot. Ti kupci postanejo ambasadorji blagovne znamke, saj širijo glas o kakovostnih izdelkih med svoje znance na Obali. Dobre odnose s trgovci in gostinci sta brata negovala skozi leta. Njihove izdelke že deset let prodaja trgovina Kraševka v Ljubljani, v Novi Gorici pa jih ponuja vinotoč Vipave. Prav tako so dobavitelji nekaterim gostilnam na Krasu. Z gostinci imajo večinoma pozitivne izkušnje, saj tisti, ki delajo na dolgi rok, prepoznajo pomen ponudbe kakovostnih lokalnih surovin in so pripravljeni gostom predstaviti poreklo sestavin v svojih jedeh. »Če kakovosti svojih izdelkov posvečaš kar največjo pozornost, se glas o dobri kakovosti slej ko prej razširi,« potrjuje David. Ključno je tudi, da imajo konstantno prodajo in so sposobni v vsakem trenutku ponuditi izdelke kupcu.
Razširjanje Območja Vpliva: Stranke po Vsej Sloveniji
Kmetija Matej Vecko danes privablja stranke praktično iz cele Slovenije. »V veliki meri so to obrtniki in podjetniki, ki hodijo na Kras na enodnevne izlete ali za cel vikend in obenem opravijo tudi nakupe lokalnih dobrot: pri vinogradnikih vino, pri nas mesne izdelke, pri vsakem nekaj,« pojasnjuje Matej. Zanimivo je, da med njihovimi kupci najdemo tudi tiste, ki sami slovijo po suhomesnatih izdelkih, predvsem iz Prekmurja in Dolenjske. Ti pogosto sušijo meso v dimnicah, za spremembo pa posežejo po izdelkih, ki so na Krasu sušeni na burji.
Pogosto se zgodi, da kupci pri njih naročijo večje količine izdelkov, saj poberejo naročila še od prijateljev in znancev. Matej je vzpostavil stike z določeno skupino dolenjskih obrtnikov, ki vsako leto organizirajo izlet s kombijem na Kras prav za nakupe. Kmetija Vecko jim vse potrebno pripravi vnaprej, kar je praksa, ki se izvaja že dobro desetletje.
Ukrepom, povezanih z epidemijo, se je kmetija uspešno prilagodila. Čeprav letos izleta dolenjskih obrtnikov ni bilo, so večini večjih strank sami dostavili želene izdelke, nekaj pošiljk pa so poslali tudi po pošti. Ta proaktivni pristop kaže na zavezanost k zadovoljstvu strank, ki k njim prihajajo že vrsto let ali celo desetletje. »Smo mnenja, da če neka stranka k nam prihaja že nekaj let ali celo desetletje, ji bomo pa ja tudi mi ustregli in opravili dostavo,« poudarja Matej. Zaradi takšne fleksibilnosti in močnih odnosov z njihovimi kupci, ukrepi ob epidemiji niso bistveno prizadeli poslovanja kmetije; na koncu so uspeli prodati vse svoje izdelke.
Zgodba kmetije Matej Vecko je dokaz, da se lahko tradicija in sodobnost, kmetijstvo in podjetništvo, združijo v uspešno celoto. Njihova predanost kakovosti, inovativnost pri predelavi mesa in skrb za zadovoljstvo strank so ključni dejavniki, ki jim omogočajo, da se uspešno kosajo s sodobnimi izzivi in ohranjajo bogastvo okusov Krasa za prihodnje generacije.