
Kmetija Hlebanja v Srednjem Vrhu, ki se nahaja na čudoviti sončni terasi Karavank, nad vasjo Gozd Martuljek, na nadmorski višini 1000 metrov, predstavlja izjemno lokacijo, ki ponuja ne le dih jemajoč pogled na Špikovo skupino, temveč tudi bogato zgodovinsko dediščino in sodobno kmetijsko prakso. S svojo več kot 500-letno zgodovino, o čemer priča masiven strop v hiši z letnico 1506, kmetija Hlebanja v Srednjem Vrhu združuje preteklost z inovativnostjo, kar se odraža v ponudbi visoko kakovostnih pridelkov in izdelkov.
Zgodovinski Koreni in Obuditev Tradicij
Zgodovina domačij v Srednjem Vrhu sega v daljno preteklost, kar potrjujejo zgodovinski viri in literatura. Jože Hlebanja v svojem članku "Kmetje v Srednjem Vrhu nekoč in danes", ki je del knjige "Srednji Vrh skozi čas", podrobno opiše petstoletno zgodovino domačij na podlagi podatkov iz urbarja belopeškega gospostva od leta 1498 do konca 19. stoletja. Ključni vir za razumevanje te zgodovine predstavlja Kronika Hlebanjeve kmetije v Srednjem Vrhu, ki jo je napisal kranjskogorski zgodovinar Franc Černeta in jo Hlebanjevi skrbno hranijo v rokopisu. Ta dokumentacija, skupaj z devetimi fotografijami, ki prikazujejo ključne domačije, kot so Merklnova hiša, Smolejeva hiša, Hlebanjeva domačija, Jureževa domačija, Kocjanova domačija, Vahova domačija ter Vavčarjeva domačija, pričajo o kontinuiteti kmetovanja in življenja v tej slikoviti vasici.
Pred desetimi leti so se na kmetiji Hlebanja odločili obuditi pomembno tradicijo izdelave mlečnih izdelkov. Danes vso domače kravje mleko skrbno predelujejo v sir in druge visokokakovostne izdelke. Ta odločitev je bila še posebej nagrajena, saj so za svoj poltrdi sir "Srjan" v letih 2008, 2010 in 2011 prejeli zlato priznanje na ocenjevanju "Dobrote slovenskih kmetij". To priznanje ni le potrditev izjemne kakovosti njihovih izdelkov, temveč tudi dokaz predanosti in strokovnosti družine Hlebanja pri ohranjanju in razvijanju kmetijske tradicije.
Raznolika Ponudba Kmetijske Tržnice
Vsak petek med 14. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 12. uro se na kmetijski tržnici zberejo kmetje iz bližnje in daljne okolice, da bi ponudili svoje pridelke in izdelke, ki so že močno prepoznavni med kupci. Za prodajo na tej tržnici je registriranih okoli 20 ponudnikov, ki redno sodelujejo, kar zagotavlja zasedenost vseh devet prodajnih miz. Ta dinamična ponudba ustvarja živo in privlačno okolje za obiskovalce, ki iščejo sveže in domače izdelke.
Na stojnicah je mogoče najti izjemno širok spekter izdelkov, ki zadovoljijo še tako zahtevne okuse. Med njimi izstopajo:
- Mlečni izdelki: Poleg že omenjenih sirov, kot so poltrdi sir, poltrdi sir z dodatki, staran sir, mehki sir, mehki sir z dodatki (orehi, paprika) ter mehki sir v oljčnem olju, ponujajo tudi skuto, albuminsko skuto, surovo maslo, navadni jogurt, sadne jogurte z različnimi okusi, kislo smetano, sirotko ter sveže mleko in kislo mleko.
- Suhomesnati izdelki: Tradicionalni in kakovostni suhomesnati izdelki, ki so rezultat dolgoletnih izkušenj in skrbne priprave.
- Mok in pekovski izdelki: Različne vrste domačih mok, vključno z avtohtonimi sortami koruze, ter sveže pečen domač kruh in drobno pecivo.
- Sadje in zelenjava: Sveže pridelano sadje in zelenjava, vključno z jabolki, kislim zeljem in repo. Ponujajo tudi suho sadje, ki je odličen vir energije in hranil.
- Pijače in predelani izdelki: Žgane pijače, naravni sokovi, domače marmelade z zanimivimi kombinacijami okusov ter med in drugi izdelki iz medu.

Pomemben del ponudbe predstavljajo pridelki in izdelki iz ekološke pridelave, kar dodatno poudarja zavezanost k naravnim in trajnostnim metodam pridelave. Ta poudarek na ekološkem pridelovanju odraža skrb za zdravje potrošnikov in ohranjanje okolja.
Kmetija Gogalovih: Raznolikost in Inovativnost v Nižinskem Območju
V nasprotju s kmetijo Hlebanja, ki se nahaja na visokogorski lokaciji, kmetija Gogalovih leži na nižinskem območju pri Begunjah na Gorenjskem. Ta kmetija obsega 11 hektarjev kmetijskih površin, od tega 4,5 hektarja njiv, kjer gojijo predvsem žito, sojo, koruzo in proso. Poleg koruze za silažo, ki se uporablja za krmo živine, posebej izpostavljajo gojenje domačih sort koruze, ki jih nato sami zmeljejo v moko. Kmetija se ponaša tudi z 18 hektarji gozdov, kar kaže na njeno obsežnost in raznolikost.
Gogalovi redijo 22 GVŽ (glav velikih živali), od tega je stalno 10 krav molznic. Mleko, ki ga proizvedejo, oddajajo Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava z.o.o. v Lescah, del pa ga prodajo neposredno na domu. Posebnost te kmetije je, da živina ne pase, kar zahteva večjo skrb pri krmljenju in večji časovni vložek za oskrbovanje živine. Ta način reje omogoča natančnejši nadzor nad prehrano živali, kar lahko pozitivno vpliva na kakovost mleka in končnih izdelkov.

Lastniki kmetije Gogalovih aktivno izboljšujejo svoj dohodek z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi. Franc Gogala je konec leta 2010 registriral dopolnilne dejavnosti, ki vključujejo predelavo sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, pijač, sadnih vin in drugih fermentiranih pijač. Za namen predelave sadja imajo na kmetiji en hektar lastnega travniškega sadovnjaka, najemajo pa še dodatnih 3,5 hektarja travniškega sadovnjaka z različnimi sadnimi vrstami. Ta strateški pristop omogoča izkoriščanje pridelkov iz lastnih in najetih površin za ustvarjanje dodane vrednosti.
Čeprav je kmetija Gogalovih šele pred kratkim začela z intenzivnejšo predelavo na kmetiji, so se člani družine, še posebej gospodinja, že izkazali pri pripravi različnih izdelkov. Njihova ponudba vključuje:
- Marmelade in džemi: Pripravljajo širok nabor marmelad, vključno s slivovo marmelado, za katero so na državni razstavi "Dobrote slovenskih kmetij" prejeli zlato priznanje, ter dvema srebrnima priznanjema za mešane marmelade. Na voljo so tudi inovativne kombinacije z vmešanimi figami, ingverjem in drugimi zanimivimi sadnimi vrstami.
- Žganjekuha in likerji: Poslužujejo se raznovrstnega sadja in jagodičevja, kot so grozdje, ribez, buče in kutine, pri izdelavi likerjev.
- Mlevski izdelki: Nedavno so na kmetiji nabavili mlin, kar jim omogoča sprotno mletje žit in koruze. Na voljo so pakirana žita (ječmen, pšenica, grah, soja, proso) ali pa moka iz doma pridelanih žit, vključno z različnimi vrstami moke iz domačih belih, rumenih in rdečih sort koruze, med katerimi izstopa avtohtona sorta Bohinjka.
Priprava na točenje medu: Uporaba begalnice v EV panju
Kmetija Gogalovih tako predstavlja odličen primer sodobnega kmetijstva, ki združuje tradicionalne pristope s podjetniškim duhom in inovativnostjo, ponujajoč kupcem bogato paleto kakovostnih pridelkov in izdelkov.
Srednji Vrh in Rovte: Skriti Zakladi v Neokrnjeni Naravi
Vasica Srednji Vrh, kjer domuje Kmetija Hlebanja, se nahaja na nadmorski višini 1000 metrov in ponuja enega najlepših razgledov na Špikovo skupino v Karavankah. To idilično lokacijo zaznamujejo neokrnjena narava, svež gorski zrak in mir, ki ga ponuja življenje v objemu hribov. Kmetija Hlebanja je z več kot 500-letno zgodovino integralni del te krajine in priča o dolgoletni tradiciji kmetovanja v teh krajih.
V bližini, na nižji nadmorski višini 490 metrov, se skriva slikovita vasica Rovte, pod Jmnikom. Ta manjša vasica, obdana z neokrnjeno naravo, predstavlja še en biser Gorenjske, ki ponuja mir in pristnost podeželskega življenja. Čeprav niso podane specifične informacije o kmetijah v Rovtah v priloženem besedilu, njena omemba dopolnjuje sliko o bogastvu in raznolikosti kmetijskih območij v tej regiji. Vsaka od teh lokacij, ne glede na nadmorsko višino in specifične značilnosti, prispeva k pestrosti ponudbe in ohranjanju lokalne identitete.

Skupna značilnost vseh omenjenih kmetij je njihova predanost kakovosti, tradiciji in zadovoljstvu kupcev. Ne glede na to, ali gre za visoko ležečo kmetijo Hlebanja s svojo bogato zgodovino in nagrajenimi mlečnimi izdelki, ali pa za kmetijo Gogalovih z njeno raznoliko ponudbo predelanih izdelkov in mlevskih izdelkov, vse te kmetije predstavljajo srce slovenskega podeželja in pomemben del kulinarične dediščine. Njihova prizadevanja za ohranjanje avtohtonih sort, naravnih metod pridelave in inovativnih pristopov k predelavi zagotavljajo, da bodo njihovi izdelki še naprej navduševali kupce in prispevali k trajnostnemu razvoju podeželja. Obisk teh kmetij in njihovih tržnic je priložnost za spoznavanje pristne slovenske kulinarične ponudbe in bogate kulturne dediščine.