Kmetija Gašper, locirana v idiličnem okolju Ravn na Koroškem, predstavlja pomemben primer sodelovanja med lokalnim gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in evropskimi projekti. V ospredju pozornosti je njena vloga v mednarodnem projektu X-Flex, ki si prizadeva za vzpostavitev bolj prožnega in zanesljivega elektroenergetskega sistema z vključevanjem obnovljivih virov energije in aktivnih odjemalcev. Kmetija Gašper ni le del projekta, temveč aktivno sodeluje pri demonstraciji inovativnih rešitev, ki bi lahko v prihodnosti bistveno vplivale na energetsko prihodnost Slovenije in Evrope.
Vloga Kmetije Gašper v projektu X-Flex
Kmetija Gašper je ena izmed štirih pilotnih lokacij v projektu X-Flex, kjer se bodo preizkušala in demonstrirala razvita orodja in tehnologije. Projekt X-Flex, ki poteka pod okriljem programa Horizon 2020 od oktobra 2019 do septembra 2023, v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov, s sofinanciranjem v višini 7,3 milijona evrov, si prizadeva za razvoj integriranih tehnoloških rešitev, ki omogočajo optimalne kombinacije decentraliziranih virov prožnosti na strani proizvodnje in porabe.
Na lokaciji Ravne na Koroškem bodo slovenski partnerji projekta, med katerimi so Petrol, Univerza v Ljubljani (UL) in Elektro Celje, razvili in preizkusili model, kako iz obnovljivih virov energije (OVE) pridobivati toploto. Ta pristop, poimenovan RES Power2Heat, vključuje kombinirano uporabo enot za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE) ter električnega kotla, ki bo deloma napajan iz OVE. Višek proizvedene električne energije se bo pretvoril v toploto, kar lahko bistveno izboljša zanesljivost in učinkovitost daljinskega ogrevanja.
Dr. Gašper Artač, eden od ključnih strokovnjakov v projektu, pojasnjuje, da z električnim kotlom dobimo dodaten ali rezervni vir za proizvodnjo toplote, ki je napajan z energijo iz OVE. Ta sistem je mogoče optimizirati tako, da se izkoriščajo viški proizvedene energije iz OVE. Z optimizacijo obeh sistemov (SPTE in električnega kotla) se izboljša učinkovitost in ekonomika proizvodnje toplote, zmanjšajo se izpusti CO2 in trdih delcev, hkrati pa se pomaga elektroenergetskemu sistemu in prispeva k prehodu v brezogljično družbo.
Kmetija Gašper bo tako postala del ekosistema, kjer se preizkušajo napredne tehnologije za trajnostno energetsko preskrbo. Poleg tehnoloških rešitev bodo v okviru projekta prikazane tudi ekonomske in socialne dobrobiti, ki izhajajo iz sodelovanja različnih deležnikov elektroenergetskega sistema, vključno z operaterjem prenosnega omrežja, operaterjem mikroomrežij, ponudniki prožnosti (agregatorji) in lokalnimi skupnostmi.
Zgodovina in pomen kmetijstva na Ravnah na Koroškem
Območje Koroške ima bogato kmetijsko tradicijo, ki sega več stoletij v preteklost. Geografske značilnosti, kot so hribovit teren in rodovitne doline, so skozi zgodovino krojile razvoj kmetijstva na tem območju. Kmetije so bile v preteklosti pogosto samozadostne enote, ki so pridelovale hrano za lastne potrebe in za lokalno oskrbo.
Sčasoma se je kmetijstvo na Ravnah na Koroškem, podobno kot drugod po Sloveniji, soočalo z različnimi izzivi. Industrializacija, migracija prebivalstva v mesta in spremembe v kmetijski politiki so vplivale na strukturo in obseg kmetijskih gospodarstev. Kljub temu so številne kmetije ohranile svojo dejavnost, se prilagodile novim razmeram in vključile sodobne tehnologije ter pristope.
Kmetija Gašper je dober primer sodobne kmetije, ki združuje tradicionalne kmetijske prakse z inovativnimi pristopi. Sodelovanje v projektu X-Flex kaže na njeno zavezanost k trajnostnemu razvoju in iskanju novih poti za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje okoljskega odtisa.
Izobraževanje in razvoj na področju energetike in kmetijstva
Projekt X-Flex poudarja pomen izobraževanja in prenosa znanja med različnimi deležniki. Univerza v Ljubljani, kot tehnični koordinator projekta, igra ključno vlogo pri razvoju orodij in koordinaciji med partnerji. Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko sodelujeta pri razvoju tehničnih rešitev, ki bodo omogočile lažjo in učinkovitejšo izrabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu.
Prav tako je pomembno izpostaviti nedavne dogodke na področju izobraževanja, kot je svečana podelitev diplom novi generaciji inženirjev lesarstva in inženirjev oblikovanja materialov na Višji strokovni šoli - Lesarski šoli Maribor, kjer je generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Danilo Anton Ranc izpostavil dobro sodelovanje ministrstva z izobraževalnimi ustanovami. Takšna sodelovanja so ključnega pomena za razvoj kadrov, ki bodo lahko vodili inovacije na področju energetike, kmetijstva in drugih sektorjev.
Izzivi in priložnosti v elektroenergetskem sistemu
Sodobni elektroenergetski sistemi se soočajo z vse večjimi izzivi. Elektrifikacija različnih segmentov življenja, uvajanje obnovljivih virov energije in naraščajoča poraba električnih vozil in toplotnih črpalk pomenijo večjo obremenitev omrežja. Dr. Miran Roser iz distribucijskega podjetja Elektro Celje pojasnjuje, da tehnične in fizikalne omejitve distribucijskega omrežja ne omogočajo priključitve neomejenega števila porabnikov ali proizvodnih naprav. Tako kot v prometu, kjer pride do "zamašitev", so tudi prenosni vodi omejeni.
Projekt X-Flex ponuja rešitve za te izzive z razvojem prožnejšega omrežja. Prožnost v distribucijskem omrežju pomeni sposobnost prilagajanja porabe ali proizvodnje električne energije v času, ko se omrežje bliža meji zmogljivosti ali je zasičeno. Takšen način odpira možnosti za nove poslovne modele, kjer je treba hkrati stremeti k koristi odjemalca in celotnega sistema.
Med cilji projekta X-Flex je oblikovanje integriranih tehnoloških rešitev, ki bodo omogočale optimalne kombinacije decentraliziranih virov prožnosti na strani proizvodnje in porabe. Orodja, ki bodo razvita, kot so GridFlex (napredno orodje za samodejno krmiljenje in nadzorovanje omrežja), ServiceFlex (integrirano orodje za upravljanje prožnosti) in MarketFlex (tržna platforma za spodbujanje novih tržnih mehanizmov), bodo odjemalcem omogočila priključitev novih tehnologij ter odprla nove možnosti dodatnega zaslužka ali zmanjšanja operativnih stroškov.
Vloga aktivnih odjemalcev in prihodnost energetike
V prihodnosti bodo aktivni odjemalci igrali ključno vlogo pri uspešni zeleni tranziciji elektroenergetskega sistema. Z decentralizacijo in vključitvijo razpršenih virov se pojavljajo lokalni problemi, ki jih ni mogoče reševati s sistemskimi storitvami prenosnega omrežja. Vloga aktivnega odjemalca bo zato vse bolj pomembna.
Kmetija Gašper, kot del pilotne lokacije, bo s svojim sodelovanjem omogočila demonstracijo učinkov, ki jih lahko dosežemo z aktivnim odjemom za zagotavljanje sistemskih storitev za distribucijskega operaterja. Če želimo spremeniti energijsko potratnost in preiti v brezogljično družbo, bomo morali spremeniti vrednote in zmanjšati energijsko intenzivnost porabe tako v gospodarstvu kot pri gospodinjskih uporabnikih. Današnji odjemalci so večinoma pasivni, malo jih menja dobavitelja, aktivnega upravljanja s porabo pa ni, ker je strošek za električno energijo razmeroma sprejemljiv. Zaradi množične elektrifikacije in prehoda na OVE se lahko zgodi, da bomo brez prilagajanja priča višjim cenam električne energije ter slabši zanesljivosti napajanja.
Sodelovanje v projektu X-Flex predstavlja pomemben korak k aktivnemu vključevanju kmetij in lokalnih skupnosti v energetsko prihodnost, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj regije in celotne države.