Živali so nas navduševale že od nekdaj. Skozi zgodovino so ljudje gojili posebno vez z živalskim svetom, kar se odraža v različnih kulturah, mitih in umetnosti. Vendar pa se je ideja o javnih živalskih vrtovih, kot jih poznamo danes, zares začela uveljavljati šele v 18. stoletju. Zgodovina živalskih vrtov je včasih žalostna časovnica, v kateri je imela človeška zabava prednost pred dobrobitjo živali. Stoletja znanstvenih študij in precej samorefleksije so pripeljale do tega, da je večina živalskih vrtov sprejela pristop, v katerem je na prvem mestu dobro počutje in ohranjanje živali.
Kraljevske menažerije in začetki znanstvenega zanimanja
Najstarejši živalski vrtovi na svetu so priznane ustanove, ponosni braniki zaščite in ohranjanja živali. Številne najstarejše znane živalske zbirke so bile statusni simboli, ki jih je omogočilo kraljevo bogastvo, zato ne preseneča, da ima najstarejši živalski vrt kraljevske začetke. Dunajski Tiergarten Schönbrunn se je začel kot kraljeva menažerija leta 1752, simbol cesarsko-avstrijske ekstravagance in velikega zanimanja cesarja Franca I. Njegova žena in vodja habsburške kraljeve hiše Marija Terezija se je strinjala, da bo podprla njegove deške sanje o izgradnji čudovitega zverinjaka pod enim pogojem, - da v njem ne bo živali, ki bi lahko pojedle njene otroke. Kmalu je ozemlje palače Schönbrunn oživelo od zvokov (in verjetno vonjav) živali, pridobljenih z vsega sveta. Opice, antilope in vse vrste pisanih ptic so bile del prve zbirke živalskega vrta.
- stoletje, ko je bil ustanovljen Tiergarten Schönbrunn, je bilo tudi obdobje razsvetljenstva. To obdobje je zaznamovalo naraščajoče zanimanje za znanost, naravo in izobraževanje. Habsburžani pod vplivom razsvetljenskega mišljenja so v ustanovitvi živalskega vrta videli priložnost, da prispevajo k znanstvenemu in naravnemu preučevanju živali. Medtem ko je Tiergarten sprva služil kraljevi družini, so ga leta 1779 odprli za javnost, kar je bila pomembna poteza za tisti čas. Ta odločitev odraža razsvetljenske ideale izobraževanja in javnega dostopa do znanja. Žal očitno tudi najbolj dobronamerni zoologi v 18. in 19. stoletju niso vedeli, kako skrbeti za te živali, saj so mnoge živali živele kratka in stresna življenja. Na srečo se veliko več ve o tem in sčasoma se je Tiergarten Schönbrunn iz kraljeve menažerije razvil v sodoben živalski vrt. Poudarek se je preusmeril od zgolj prikazovanja živali k osredotočenju na njihovo dobro počutje, ohranjanje in izobraževanje.
Predhodnice živalskih vrtov, kot jih poznamo danes, so bile menažerije, katerih zgodovina sega že v čas starega Egipta. Med izkopavanji v Hierakonpolisu so odkrili ostanke zoološke zbirke iz obdobja okoli leta 3500 pr. n. št. Našli so ostanke povodnih konjev, slonov, pavijanov in divjih mačk. V 11. stoletju pred našim štetjem je imel zoološke in botanične vrtove Ašur-bel-kala, kralj srednjega asirskega cesarstva. Znane so tudi menažerije iz stare Kitajske; v 2. stoletju pred našim štetjem je kitajska cesarica Tangji dala zgraditi "hišo jelenov". Zbiralci živali so bili tudi judovski kralj Salomon, kraljica Semiramida, asirski kralj Ašurbanipal ter babilonski kralj Nebukadnezar. Do 4. stoletja pred našim štetjem so živalski vrtovi obstajali v večini grških mestnih držav. Aleksander Veliki je zanimive živali, ki jih je odkrival na svojih vojaških odpravah, pošiljal nazaj v Grčijo. Tudi rimski cesarji so imeli zasebne zbirke živali, nekatere teh živali so uporabljali tudi za boje v arenah.
Eksotične živali so navduševale tudi srednjeveške vladarje. Karel Veliki je imel slona po imenu Abul-Abbas, ki mu ga je podaril abasidski kalif. Angleški kralj Henrik I. je imel v svoji palači v Woodstocku leve, leoparde in kamele. Henrik III. je leta 1235 kot poročno darilo od Friderika II., svetorimskega cesarja, prejel tri leoparde. Leta 1264 so te živali preselili v tako imenovani Levji stolp, enega od stolpov londonskega Towerja.
Azteški cesar Montezuma je imel v svojem glavnem mestu Tenochtitlan "hišo živali" z veliko zbirko ptic, sesalcev in plazilcev, zanje naj bi bilo skrbelo več kot 600 zaposlenih. Po uporu Aztekov proti španski vladavini in med kasnejšo bitko za mesto je španski osvajalec Cortés leta 1520 nejevoljno ukazal uničenje živalskega vrta.
Najstarejši živalski vrt na svetu, ki še obstaja, je Tiergarten Schönbrunn na Dunaju. Zgradil ga je Adrian van Stekhoven leta 1752 po naročilu cesarja Franca I. v poletni rezidenci cesarjev v Schönbrunnu. Menažerija je bila sprva rezervirana za oglede cesarske družine in dvora, leta 1765 pa so jo odprli tudi za širšo javnost. Leta 1775 je bil živalski vrt ustanovljen v Madridu, leta 1795 pa še v Parizu, kamor so preselili živali iz kraljeve menažerije v Versaillesu. Prvi živalski vrt v Rusiji je leta 1806 ustanovil profesor Karl Fuchs v Kazanu.
Od cirkuških menažerij do naravnega okolja
Ime živalski ali zoološki vrt se sicer prvič pojavi šele leta 1828, ko so tako poimenovali londonski Zoological Garden. Pojem zoološki vrt se nanaša na zoologijo, vedo o preučevanju živali. Londonski živalski vrt je bil tudi prvi, ki je bil že od ustanovitve namenjen tudi znanstvenemu preučevanju divjih živali.
V 19. stoletju so prikazovali živali v cirkuških menažerijah. Veliko različnih vrst so razstavljali v kletkah. Zanimala jih je predvsem sistematika in raznovrstnost živalskih vrst. Po 19. stoletju, ko so živali razstavljali večinoma v kletkah, zanimali sta ju predvsem sistematika in raznovrstnost živalskih vrst, sta v 20. stoletju začela nastajati živalski vrtova, ki prikazujeta živali v čim bolj naravnem okolju, s poudarkom na ekologiji. V 21. stoletju pa živalski vrtovi postajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst.
Bristolski živalski vrt, eden najstarejših na Otoku, je začel delovati leta 1836 in je veljal za enega najbolj priljubljenih. Zaradi številnih projektov za ohranitev ogroženih vrst je redno nastopal več kot dve desetletji, med 1962. in 1983., v oddaji Animal Magic na BBC, a slava in dolga desetletja koristnega dela mu niso zagotovili obstoja. Toda protikoronski ukrepi so dolgo prepovedovali ali pa vsaj omejevali vstop obiskovalcem, ustanova je tako bila prisiljena opuščati projekt za projektom; vlado so na resne težave začeli opozarjati že pred letom in pol ter jo prosili za pomoč, a so naleteli na gluha ušesa. Denar od prodaje bo šel v roke bristolskega zoološkega združenja, ki bo z zneskom in drugimi prispevki zagnalo projekt, s katerim bodo živalskim varovancem zagotovili novo streho nad glavo. Bristol Zoo se bo dokončno poslovil.
Temna stran zgodovine: Človeški živalski vrtovi
Dobrih 50 let nazaj so si Evropejci v živalskih vrtovih ogledovali - ljudi. Manjvredne rase. Ne, ni hec, žal. To se je resnično dogajalo. Rasizem ima namreč močno zgodovino, krepkih 100 let dolgo, spočel pa ga je - beli človek. Bolano? Kakor za koga. Kar pa ni spremenilo dejstva, da so v svojih večjih mestih (Pariz, Berlin, London) skoraj vse do leta 1960 te številne manjvredne moške, ženske in otroke iz svojih kolonij dajali na ogled obiskovalcem na raznih sejmih, razstavah in nenazadnje tudi v posebej zanje narejenih živalskih vrtovih.
A korenine te “mode” človeških živalskih vrtov segajo 100 let nazaj; prvi znani pa jo je zakrivil raziskovalec in trgovec - Krištof Kolumb. Kolumb je namreč leta 1492 na španskem kraljevem posestvu razstavil 6 Indijancev, plen svoje poti, in takšna oblika razstav “divjakov” iz svojih kolonij je postala množična zabava v 19. in začetkih 20. stoletja. V tem obdobju so namreč krovni svetovni kolonialisti prisilili praktično gole Afričane, da so na sejmih po Franciji glodali kosti in bili tako prepričljivi ljudožerci. Cele družine iz Azije in Južnega Pacifika so takisto razstavljali za ogradami v živalskih vrtovih, pripadniki afriškega plemena Zulu so morali plesati po Londonu. Največ človeških živalskih vrtov v Evropi beležijo med leti 1870 - 1930, čeprav so obstajali že pred tem. Ocenjuje se, da je bil prvi človeški živalski vrt v Evropi v 16. stoletju v Italiji, kjer so razstavljali t.i. karzedske ljudi. Tamkajšnjo arhitekturo so natančno preslikali, vzgajali tamkajšnje poljščine, v replike hiš pa so pripeljali tudi tam zajete ljudi. Zgradbe v tem kompleksu so zapuščene, prepuščene razpadanju, eksotične plantaže so že izginile. A obenem mislim tudi, da se Francozi, Nemci in Angleži nimajo kaj preveč sramovati tega njih obdobja človeških živalskih vrtov.
r/MorbidReality Special: Zgodovina človeških živalskih vrtov.
Sodobni živalski vrtovi: Ohranjanje, izobraževanje in raziskovanje
Danes živalski vrtovi niso več le mesta za zabavo, temveč so postali ključni centri za ohranjanje ogroženih vrst, izobraževanje javnosti in znanstveno raziskovanje. Množično uničevanje habitata prostoživečih živali po vsem svetu se namreč nadaljuje in številne vrste, kot so sloni, velike mačke, pingvini, tropske ptice, primati, nosorogi, eksotični plazilci …, so v nevarnosti, da bodo izumrle. Številni živalski vrtovi upajo, da bodo zaustavili ali upočasnili propadanje številnih ogroženih vrst in vidijo svoj glavni namen v razmnoževanju ogroženih vrst v ujetništvu in njihovem ponovnem vnosu v naravo. V mnogih živalskih vrtovih se že rojevajo živali, ki v divjini skoraj nimajo več prostora ali celo izumirajo.
Drugačnega mnenja je večina borcev za pravice živali, ki trdijo, da so živalski vrtovi, ne glede na to, kakšni in kako plemeniti so njihovi nameni, nemoralni in služijo le za zapolnjevanje človekovega prostega časa na račun živali. Kljub tem pomislekom pa sodobni živalski vrtovi stremijo k čim bolj naravnemu okolju za svoje varovance in k ozaveščanju javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti.
Največji živalski vrt na svetu danes velja berlinski, ki so ga odprli leta 1844. Okoli 20 tisoč živali kakih 1500 vrst živi na 35 hektarjih sredi največjega berlinskega parka. Od leta 1913 v okviru živalskega vrta deluje tudi največji akvarij v Nemčiji, v katerem v treh nadstropjih prebiva okoli 9000 vodnih prebivalcev. Moskovski živalski vrt je največji v Rusiji, delovati je začel leta 1864, leta 1919 so ga nacionalizirali. V njem skrbijo za okoli 8200 živali.
Na slovenskih tleh so imeli zbirko živali oziroma zverinjak grofje Celjski že pred letom 1451. Ideja o odprtju živalskega vrta v Ljubljani se je rodila leta 1926, ko je bilo ustanovljeno društvo ZOO z namenom urediti in vzdrževati živalski vrt, ki bi bil lepa kulturna pridobitev mesta. Načrte je prekinila vojna, živalski vrt v Ljubljani je bil nato ustanovljen leta 1949. Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane, na zemljišču nekdanje vrtnarije v Kolodvorski ulici, blizu današnje stavbe RTV Slovenija. Tam so namestili prve provizorične kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno, stalno zbirko divjih živali. Leta 1951 se je živalski vrt preselil na današnje območje - jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 hektarja površine in ima 6,5 kilometra sprehajalnih poti. Kot pravijo, se od leta 1988 razvijajo kot sodoben živalski vrt. Vsako leto jih obišče okoli 260.000 obiskovalcev.
Tudi v Pekingu, kjer so živalski vrt odprli leta 1908, je na ogled skoraj tisoč živalskih vrst. V živalskem vrtu je 30 ogromnih dvoran, posvečenih posameznim živalskim vrstam. Med njimi največ zanimanja vlada za dvorano pand. Orjaške pande so ljubljenci obiskovalcev tudi v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn, ki je eden redkih vrtov, ki jim je Ljudska republika Kitajska v oskrbo zaupala par pand, pa tudi edini živalski vrt v Evropi, ki to živalsko vrsto, ki ji grozi izumrtje, vzreja na naraven način. Po rojstvu pand Fu Long leta 2007, Fu Hu leta 2010 in Fu Bao leta 2013 je medvedka Yang Yang leta 2016 postala prva samica pande v človeški oskrbi, ki je brez človekove pomoči vzgojila dvojčka.
Na Dunaju lahko sicer obiskovalci na 17 hektarjih spoznajo več kot 700 živalskih vrst, med njimi tudi nekaj skrajno ogroženih. Obiskovalci se najbolj zanimajo za žirafe, s katerimi si lahko na galeriji zrejo iz oči v oči, orangutane, ki se vihtijo z ene vrvi na drugo, sibirske tigre, ki poležavajo na ploščadi, koale, ki uživajo ob evkaliptusovih listih, in afriške slone, ki se kratkočasijo v blatni kopeli. Dunajski živalski vrt Schönbrunn je bil že šestič zapored razglašen za najboljšega v Evropi. Britanski strokovnjak Anthony Sheridan je vrtove ocenjeval po 40 merilih, kot so oskrba živali, število živalskih vrst, zaščita ogroženih vrst, raziskovanje, naložbe, oglaševanje, število obiskovalcev in osebje. V obrazložitvi uvrstitve Dunaja na vrh lestvice je Sheridan izpostavil posrečeno simbiozo med kulturo in moderno gradnjo živalskega vrta. Živalski vrt je tako ogromen, da si je treba ob ogledu celotne zbirke živali vzeti kar ves dan.
Zgodovina živalskega vrta v San Diegu sega v davno leto 1915, najbolj zaslužen zanj pa je Dr. Harry Wegeforth, ki je tistega leta v San Diego pripeljal razstavo eksotičnih živalskih vrst. Danes velja za enega najbolj sodobnih živalskih vrtov na svetu, hkrati pa je eden redkih, ki ima vse živali na prostem, razen hiše s plazilci. Posebno pozornost posvečajo rastlinju; botanična zbirka obsega prek 700.000 eksotičnih rastlin. Živalski vrt v San Diegu si je mogoče ogledati tudi iz zraka s pomočjo gondole.
Žirafe so najvišji predstavniki živalskega vrta in jih je zato nemogoče spregledati. Odrasla žival v višino meri tudi do 6 metrov, tehta eno tono in je hkrati zelo hitra, saj pri teku doseže hitrost tudi 50 km/h. Kenguruji so zaščitni znak Avstralije, vendar jih najdemo tudi v San Diegu, kjer domuje več različnih vrst vrečarjev. Razmnožujejo se počasi. Samice velikih vrst imajo redko več kot enega mladiča, ki ga nosijo po več mesecev v vreči. Poznani so kot odlični skakalci, ki skočijo tudi do 10 metrov daleč, torej več, kot je sposoben skočiti najboljši atlet. Med največje in najbolj zanimive predstavnike parka sodijo sloni. Trobčarji se zadržujejo skupaj in imajo v živalskem vrtu nešteto igral, s katerimi poleg sebe najbolj osrečijo najmlajše obiskovalce parka. Kot zanimivost dodajmo, da v družino slonov sodijo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon). Preostale vrste slonov so domnevno izumrle do zadnje ledene dobe, ki se je končala pred približno 10.000 leti.
Ne to ni tank! To je nosorog, ki v resnici izgleda kot kakšen vojaški oklepnik. Ste vedeli, da nosorog v živalskem svetu velja za gasilca? Ko se pri visokih temperaturah v savani vžge rastlinje, ob pogledu na dim ali ogenj, nosorog pridrvi in s svojimi ogromnimi stopali pogasi tudi najmanjšo žerjavico.
Živalski vrt v San Diegu že dolga leta posebno pozornost posveča pandam. Prvi dve sta na posojo iz Kitajske prispeli leta 1987. Redka črno-bela medvedka Baj Jun in Ši Ši sta po dolgotrajnem urejanju papirjev postala del 12-letnega raziskovalnega načrta o pandah. V San Diegu so zgradili velik raziskovalni center, v katerem se je ekipa strokovnjakov posvečala izključno pandam. 21. avgusta leta 1999, je Baj Jun skotila mladička Hvan Meja, prvo veliko pando, rojeno v Severni Ameriki, ki je preživela in odrasla.
Kobra gotovo sodi med najbolj nevarne živali na svetu. Srečanje z njo zna biti usodno za vsakogar. V živalskem vrtu je na srečo skrita za debelim steklom, ob fotografskem objektivu pa se je radovedno nastavljala. Plazilec, ki je pritegnil največjo pozornost med obiskovalci, je ogromni rumeni piton, ki pa se je ob našem obisku zavil v globok spanec. Osrednje prizorišče živalskega vrta v San Diegu je amfiteater, kjer nastopa glavna zvezda parka, plešoči in pojoči tjulenj. Galapaške želve velikanke so daleč najstarejši prebivalci živalskega vrta, saj živijo tudi sto let in več. Ogromna želva na sliki bo po vsej verjetnosti razveseljevala obiskovalce parka tudi v naslednjem stoletju. Živalski vrt v San Diegu letno obišče na milijone obiskovalcev. Največ ljudi ga obišče konec tedna, vstopnina za odraslega človeka je 5.000 tolarjev. V njem se je mogoče okrepčati v nešteto restavracijah s hitro hrano, na vsakem koraku pa stojijo tudi trgovine, v katerih prodajajo vse, kar je povezano s prebivalci parka.
Ljubljanski živalski vrt (ZOO Ljubljana) se je pridružil mednarodnemu naravovarstvenemu projektu in tako prvič v zgodovini v naravo izpustil potomce svojih živali. Z namenom povečanja obstoječe populacije alpskih kozorogov so v avstrijsko gorovje Visoke Ture iz ZOO Ljubljana izpustili samca in štiri samice alpskega kozoroga. V začetku julija so v omenjeno gorovje izpustili enajst alpskih kozorogov iz treh evropskih živalskih vrtov. Sodelovali so salzburški živalski vrt Hellbrunn, stuttgartsji živalski vrt Wilhelma in ljubljanski živalski vrt. Leta 2023 je bilo na območju Grossarltal v naravo preseljenih deset alpskih kozorogov iz različnih živalskih vrtov, da bi spodbudili povezovanje med prostoživečimi populacijami, ki še niso trajno povezane. Po prvi uspešni ponovni naselitvi v lanskem letu so kolegi iz Avstrije za sodelovanje prosili tudi ZOO Ljubljana, saj imajo z 28 živalmi eno od treh največjih čred alpskih kozorogov med vsemi živalskimi vrtovi v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev. Za projekt izpustitve v naravo so v ZOO Ljubljana namenili pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice. »Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu smo naše alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih božanstvih - Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja,« so zapisali.
