Prehoditi starodavno evropsko krščansko pešpot, znano pod imenom Camino de Santiago, je osebni cilj marsikoga. Razlogi so najrazličnejši, a bistveni je eden - človek roma zaradi sebe in k sebi. Slovenska Jakobova pot, ki se vije čez slikovite pokrajine Slovenije, je postala pomemben del te tisočletne tradicije romanj.
Veje slovenske Jakobove poti
Slovenska Jakobova pot ni enotna trasa, temveč se razveji v tri glavne veje, ki zadovoljujejo različne želje in izhodišča romarjev. Te veje se razprostirajo od Dolenjske do Primorske, segajo čez Gorenjsko, naprej v Prekmurje in Štajersko. Ključna točka, kjer se te poti prepletajo in združujejo, je cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. Ta osrednja lokacija simbolizira združitev različnih regionalnih poti v skupno romarsko izkušnjo.
Oživitev tradicije in vizija društva
Ljubljančana Marjeta in Metodij Rigler sta leta 2000 ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Njuna vizija je bila obuditi tradicijo slovenskih srednjeveških romanj po poteh, ki vodijo v Compostelo, ter nekdanjih božjih poti k cerkvam sv. Jakoba. Člani društva, imenovani na kratko jakobčki, so se s predanostjo lotili pomembnega dela: obnavljanja in markiranja Jakobove pešpoti čez Slovenijo. Njihovo delo je ključno za ohranjanje in promocijo te duhovne in kulturne dediščine.
V narodovo zgodovino zapisana pešpot
Ob desetletnici delovanja Društva prijateljev poti svetega Jakoba je bila uradno odprta osrednja Šentjakobska pot. Sledile so trase proti Svetim Višarjam in kasneje še prekmursko-štajerska oziroma Ogrska pot. Slovenska Jakobova pot je skrbno označena s tablicami in rumenim napisom ali z rumenimi nalepkami v obliki puščic in školjk, ki so simbol romarjev po Jakobovih poteh. S tem so jakobčki dosegli svoj cilj, ki so ga slikovito ponazorili: »Jakobova pot bo kot deblo drevesa z vejami in listjem, ki bo seglo v sleherno našo vas, na griče in holme, se vila po skritih dolinah … Na Jakobovi poti bomo spoznavali našo zgodovino, kulturo, umetnost, ljudi in vse to posredovali tudi romarjem in popotnikom iz drugih dežel.« Ta ambiciozna vizija poudarja, da je slovenska Jakobova pot več kot le fizična pot; je pot spoznavanja lastne identitete in bogastva domovine.
Nedavno, marca, se je slovenska Jakobova pot zapisala v narodovo zgodovino, ko je Društvo prijateljev poti svetega Jakoba Narodnemu muzeju Slovenije podarilo zbirko simbolov Jakobove poti. Predsednik društva, Igor Vidmar, poudarja pomen tega dejanja: »Dejansko smo nekaj vzeli iz zgodovine in zdaj dali nazaj, kar naredi izredno močno sinergijo.« Dogovor o širitvi zbirke in organizaciji predavanj ter drugih dejavnosti ob občasnih razstavah obljublja, da bo Narodni muzej postal prostor, kjer se prepletata preteklost in sedanjost, namesto zgolj statičnih razstav.
Ritual romanja: Cilj je začetek
Igor Vidmar, kot romar kristjan, poudarja, da ritual romanja presega zgolj fizični cilj. »Vsak korak, ki ga preromamo, je neke vrste molitev, in če romamo sami, je dan približek samostanski celici. Sicer je to čas, ki si ga vzameš zase, za svojo dušo.« Ključno sporočilo je, da cilj ni zgolj doseči končno točko, kot je Trst, Svete Višarje, Santiago ali Fisterra, temveč da je to šele začetek. »Na poti prejmemo toliko dobrega in z romanjem sami postanemo malo boljši, zato je po vrnitvi čas, da svet delamo boljši. Vsak naslednji dan je naše romanje.« Ta miselnost poudarja transformativno naravo romanja, ki se nadaljuje tudi po vrnitvi domov.
Vidmar, ki se imenuje »otrok« slovenske Jakobove poti, je prehodil vsa območja in postal tudi skrbnik dela trase. Skrbniki, kot je sam, prostovoljno vzdržujejo pot, označujejo smerokaze, iščejo boljše trase in opravljajo druga nujna dela. Šele po tem, ko je poskrbel za slovensko pot, se je podal v tujino. Leta 2018 je denimo za sabo pustil več kot 3000 kilometrov romarske poti v Lurd, Santiago de Compostelo in Fatimo. Brez neštete ekipe prostovoljnih skrbnikov bi slovenska Jakobova pot, kot jo poznamo danes, ne obstajala.
Slovenska pot: Najlepša v Evropi?
V primerjavi z drugimi romarskimi potmi, ki vodijo v Santiago de Compostelo, slovenska pot ponuja edinstveno izkušnjo. Igor Vidmar pojasnjuje, da se slovenska pot, ki je dobro označena in tehnično primerljiva z drugimi evropskimi Caminom, na srečo ne more primerjati z najbolj obiskanimi in komercializiranimi, kot je francoska pot, kjer največja romarska zavetišča sprejmejo tisoč romarjev naenkrat. »Naša se tehnično lahko primerja z drugimi, kot so Severna pot, Primitivna pot, Portugalska pot iz Lizbone do Porta. Naša je dobro označena.«
Vidmar s ponosom opisuje razgibanost in bogastvo slovenske poti: »Naša pot je izredno razgibana in tudi bogata, prenočišč je dovolj. Naj naštejem samo nekaj krajev: Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Vrhnika, Logatec, Predjama, Trst, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Vojnik, Galicija, Kamnik, Ljubljana, Škofja Loka, Radovljica, Bled, Mojstrana, Kranjska Gora … Pa svetišča in samostani: Ptujska gora, Žička kartuzija, Kartuzija Pleterje, Cistercijanska opatija - Stična, Repentabor, Brezje in Svete Višarje.« Dodaja, da ob pogledu na naravne in kulturne znamenitosti romar lahko reče le: »Vau.« Za ilustracijo navaja, da v Ljubljani do cerkve sv. Jakoba romar pride čez Golovec in Ljubljanski grad, medtem ko je v Španiji, Franciji in na Portugalskem moral preromati mnogo industrijskih con.
Romanje s hčerko: Nesmrtna vrednost časa
Igor Vidmar je pred kratkim romal slovenske Jakobove poti s svojo devetletno hčerko Beatriko. Beatrika je že pri petih letih začela romati po slovenskih poteh, šesti rojstni dan pa je praznovala na portugalski Jakobovi poti iz Porta do Santiaga. Do sedaj je prehodila že približno 500 kilometrov na poteh Sveti Odrešenik (San Salvador) in Primitivno pot (Camino Primitivo). Igor poudarja, da je največ, kar lahko starš da otroku, svoj čas, in preživeti čas na romanju je neprecenljivo darilo.
Njihov načrt je bil prehoditi poti, ki jih Beatrika še ni. Začeli so takoj po novem letu na madžarsko-slovenski meji pri mejnem prehodu Kobilje, potovanje pa so zaradi hčerinih šolskih obveznosti zaključili v štirih delih. Med počitnicami so prehodili dolenjsko vejo v enem kosu. Ker sta imela še vedno močno željo po romanju, sta se odločila prehoditi še Preddvorsko - Svetovišarsko in Primorsko vejo, vsako v dveh delih. »Duhovniki, natakarji, lastniki nastanitev in naključni mimoidoči so nama dali od nasmeha, dobre volje in spodbud do hrane. Na romanjih se človeku povrne zaupanje v ljudi,« pripoveduje Igor o svojih izkušnjah.
Srečno pot!
Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji romarjem svetuje, naj si pri njih priskrbijo romarsko listino, ki jo med romanji žigosajo s pečati slovenske Jakobove poti. Po predložitvi kopije romarske listine prejmejo potrdilo o opravljeni slovenski poti sv. Jakoba, slovensko »compostelo«. Vse dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani.
Društvo deluje po načelu prostovoljstva, saj menijo, da ne smejo prejeti plačila za svoje delo, da ne bi s tem »jemali od romarjev«. Igor Vidmar vabi vse romarje in ljudi dobre volje, da se včlanijo in pomagajo pri gradnji najlepše Jakobove poti v Evropi.
Camino de Santiago, celoten dokumentarni film (Pot svetega Jakoba)
Namigi za popotnike
Igor Vidmar svetuje, da si vsak romar poišče svojo pot, ki bo najprimernejša zanj. Kot trening pred daljšimi potmi priporoča Svetovišarsko vejo zaradi dobre povezanosti z javnim prevozom. Nato predlaga Ogrsko ali Šentjakobsko pot, ki ju uhojen romar preroma v devetih dneh.
Kratka zgodovina sv. Jakoba: Jakob starejši, sin ribiča Zebedeja in Salome, je bil eden prvih Jezusovih učencev. Zaradi svojega silovitega značaja ga je Jezus poimenoval "sin groma". Po izročilu je bil eden od dvanajstih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt. Njegovo truplo naj bi bila dva učenca prepeljala v Španijo in ga tam pokopala. Po odkritju groba v 9. stoletju je Santiago de Compostela postal tretje najpomembnejše romarsko središče v krščanstvu, za Rimom in Jeruzalemom. V srednjem veku je Jakob na konju, kot Matamoros (ubijalec Mavrov), postal zavetnik Španije.
Slovenska Jakobova pot v številkah: V Sloveniji je 67 cerkva posvečenih sv. Jakobu starejšemu. Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji si prizadeva obnoviti romarske poti, ki so potekale preko Slovenije. Slovenska Jakobova pot je postala del Evropske zveze Jakobovih poti, kar pomeni, da se povezuje z drugimi evropskimi Caminom.
Primer poteka poti (Logatec, 7. etapa): Pot je označena z rjavimi usmerjevalnimi tablami in rumenim napisom. Trasa vodi skozi Planino pri Rakeku, Lohačo, Strmco, Studeno, Belsko, Bukovje, Predjamo, Šmihel pod Nanosom, Strane in Veliko Ubeljsko do Podrage.
Zanimivosti ob poti:
- Grad Hošperk (Haasberg): Ruševine baročnega dvorca nad sotesko reke Unice, zgrajenega v začetku 17. stoletja.
- Najstarejša slovenska tisa v Straneh: Po ljudskem izročilu naj bi bila zasajena že leta 350 našega štetja, gozdarji pa njeno starost ocenjujejo na 500-600 let.
Slovenska Jakobova pot ponuja edinstveno priložnost za odkrivanje lastne notranjosti, bogate kulturne dediščine in neokrnjene narave. Je povabilo k potovanju, ki premika meje, odpira srce in povezuje z zgodovino ter s samim seboj.