Dolenjska, dežela cvička, gričev in bogate kulturne dediščine, se vse bolj prepoznava kot privlačna turistična destinacija. V zadnjih letih se namreč krepijo prizadevanja za razvoj inovativnih turističnih produktov, ki temeljijo na izkoriščanju neprecenljivega bogastva vinogradniške tradicije tega območja. Cilj teh pobud je ne le povečati turistični obisk, temveč tudi obogatiti doživetje obiskovalcev in okrepiti prepoznavnost ter identiteto regije.
Vinogradništvo kot temelj turistične ponudbe
Vinogradništvo na Dolenjskem se ponaša z izjemno dolgo in bogato dediščino, ki se je skozi stoletja spreminjala in nadgrajevala vse do današnjih dni. Ta zgodovinska nit predstavlja ključni vir navdiha za oblikovanje novih, doživljajskih turističnih produktov. Magistrska dela in raziskave, kot je tista, ki jo je predstavil Matjaž Pavlin s sodelavci, poudarjajo, da je ohranjenost stare vinogradniške dediščine dovolj velika, da na njeni osnovi lahko pripravimo nove, inovativne produkte za različne ciljne skupine obiskovalcev. Ti produkti se osredotočajo na več ključnih elementov: naravno dediščino, stavbno dediščino in bogato kulinariko.
Zgodovinsko gledano, je bil pomen vina v načinu življenja ljudi na Dolenjskem izjemen. Vino ni bilo le pijača, s katero so nazdravljali, temveč je imelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju, ob delu in praznovanjih. Ob tem se je razvijala tudi specifična kulinarika, ki je dopolnjevala bogastvo okusov lokalnih vin. Razumevanje teh zgodovinskih vidikov, vključno s tradicionalnimi vinogradniškimi deli, opremo in orodjem, ter seznanjanje z vinskimi posebneži, kot so cviček, šmarnica in petijot, predstavlja temelj za razumevanje in doživljanje te bogate dediščine.
Inovativni turistični produkti v praksi
Občina Dolenjske Toplice aktivno spodbuja razvoj novih turističnih produktov, ki bodo turistom na voljo najmanj dve leti in bodo prispevali k povečanju turističnega obiska. Eden takšnih primerov je "Topliška vinogradniška učna pot po vinski gorici Rigelj", ki jo je razvila Turizem in svetovanje, Irena Žagar s.p. Ta produkt združuje izobraževalne vsebine z doživljajskim pristopom, kar omogoča obiskovalcem poglobljeno spoznavanje vinogradniške tradicije.
Izobraževalna delavnica: VINSKI IN GASTRONOMSKI TURIZEM NA TURISTIČNIH KMETIJAH
Matjaževa domačija je odličen primer družinske zavezanosti ohranjanju kulturne dediščine in navduševanju gostov nad bogastvom Dolenjske. Začetek sega v leto 1998 z nakupom in celovito prenovo sosednje hiše, ki je bila v zelo slabem stanju. Pri prenovi so sledili nasveti Zavoda za zaščito kulturne dediščine, kar je pripomoglo k ohranjanju avtentičnosti. Poleg hiše so rešili pred uničenjem tudi Mirtkov kozolec in prenesli 200 let star lesen skedenj, kar je postavilo temelje za kreiranje turističnega produkta.
Po zaključeni prenovi leta 2006, so se začeli osredotočati na vključitev domačije v turistično ponudbo. Ker samo obnova hiše ni bila dovolj, so rešitev našli v cvičku, ponosu Dolenjske. Po letu dni zbiranja fotografij in preučevanja literature, so pripravili "Zgodbo o cvičku" v sedmih dejanjih. Ta zgodba obiskovalcem predstavi zgodovino vina, vinske zavetnike, posodo, pridelavo in kletarjenje, vključi legende ter poda osnovno znanje o vinu. Zgodbo so prilagodili za devet svetovnih jezikov, kar priča o mednarodni usmerjenosti. Za obnovo domačije in oblikovano turistično ponudbo so leta 2008 prejeli Srebrnega Sejalca za 2. najbolj inovativni turistični produkt v Sloveniji.
A to je bil šele začetek. Sledil je nakup in obnova Zidanice Škatlar 1, ki je dobila kamnito klet, leseni del z dvema ležiščema pod slamnato streho, mini spa prostor s savno, tušem in ležalniki ter vročo leseno kadjo na zunanjem dvorišču. Nadaljevali so z Zidanico Škatlar 2, ki je bila prenesena iz Vratnega pri Šentjerneju, opremljena v tradicionalnem stilu s slamnato streho in leseno kletjo. Dodali so še 7000-litrski lesen sod iz Ptujske kleti, v katerem so uredili savno, pred njim pa postavili masažno kad. Uredili so tudi ekološki vrtiček za goste.
Leta 2013 so v okviru "Voluntary campa" gostili študente iz desetih evropskih držav, ki so med drugim zasadili ekološki vinograd z nemško sorto Regent, ki jo pridelujejo povsem naravno. Sledil je nakup izjemne Zidanice Škatlar 3 iz leta 1848, zgrajene iz kamna, s hlevom, ki je nekoč služil za konje. Spodaj se nahaja klet, vinoteka, kuhinja in prostor za 20 oseb, zgoraj pa modern apartma iz lokalnih materialov z infra savno in bobrovcem kritim ostrešjem.
Zaradi širjenja vinogradništva so potrebovali nov prostor za opremo, kar je privedlo do izkopa v zemlji in nastanka terase, ki so jo zaprli ter opremili za prezentacije, delavnice in sestanke. Ob tem prostoru so uredili tudi zanimive toaletne prostore. Hramček Glampig Paradiž Škatlar, star več kot 200 let, ki so ga pripeljali iz Kočarije, je opremljen za dve osebi, z notranjo opremo iz vinskih sodov. Za goste, ki želijo preizkusiti tradicionalno ležišče, imajo na voljo ležišče iz ličkanja. Ob glampingu sta še masažna kad in savna v obliki vinskega soda, vse to pa dopolnjuje izjemen razgled. Ta glamping postaja vse bolj priljubljen, primeren za vse letne čase.
Ponudba Matjaževe domačije temelji na pristnem odnosu z gosti. Vsakega obiskovalca, domačina ali tujca, sprejmejo z velikim veseljem, postrežejo z dobrodošlico (domač kruh, salame, klobase, sir) in mu predstavijo življenje na slovenskem podeželju ter tradicionalno dolenjsko vinogradništvo ob pokušini najmanj 8 različnih sort vina. Ob večernem druženju predstavijo ponudbo regije ter značilnosti Slovenije, njene lepote, kulturo in glasbo. Gostje pridobijo osnovne informacije o Sloveniji, naravni in kulturni dediščini ter gostinski ponudbi. Enkrat tedensko povabijo goste na Matjaževo domačijo, kjer podrobno predstavijo življenje na dolenjskem podeželju in izjemne lepote ter ponudbo Slovenije.
Regionalno povezovanje za močnejšo turistično ponudbo
Pomemben korak k okrepitvi turistične ponudbe Dolenjske predstavlja pobuda za skupno turistično povezovanje štirih občin: Ivančne Gorice, Trebnjega, Žužemberka in Dolenjskih Toplic. Na poslovni borzi turističnega povezovanja so ključni odločevalci podpisali iniciativo in zavezo za bolj povezan razvoj turizma na širšem območju Suhe krajine in doline reke Krke. Ta povezava zajema področja naravne in kulturne dediščine, športnega turizma, gastronomije, kmetijstva in ponudbe za družine.
Prostor pokrajine ob zgornjem toku rek Krke in Temenice ima zaradi bogate kulturne dediščine, zgodovinskega in sakralnega turizma, naravnih danosti, gastronomije ter avtentične ponudbe za ribiče, čebelarje in raftarje, izjemne priložnosti za nadaljnji razvoj turizma. Kljub temu se ponudba tega prostora na terenu zdi šibko povezana in slabo prepoznavna. Z bolj premišljeno promocijo in ustvarjanjem novih skupnih partnerstev bi se lahko iztržilo več gostov. Vsaka izmed občin ima svoje markantne točke, ki predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj in opogumljanje drugih ponudnikov.
Ekološki sirar Toni Kukenberger poudarja predsodek lokalnih prebivalcev, da nimajo "ničesar posebnega", ker nimajo morja ali jezer. Vendar pa tujci pogrešajo avtentično naravo, stik z domačini in preprostimi ljudmi, kar je veliko vrednejše od kilometrov morja. To bogastvo in konkurenčna prednost morata biti ozaveščeni.
Robert Gregorčič, gostinec iz Dolenjskih Toplic, je izpostavil, da se območje med temi štirimi občinami med seboj ne pozna dovolj. Na borzi je srečal ponudnike, za katere prej ni vedel, čeprav so le nekaj kilometrov stran. To slabo poznavanje lokalne ponudbe ga je osramotilo.
Tina Tisovec iz družinske destilarne in čokoladnice Berryshka je že našla najmanj pet sorodnih podjetniških idej za skupni produkt in postavila časovnico izvedbe, kar kaže na prehod od obljub k dejanjem. Andreja Grilj Novak s Kmetije Grilj meni, da je treba znati predstaviti ne samo sebe, ampak tudi ponudbo soseda, s čimer se krepi blagovna znamka in samozavest.
Kulinarična znamka "Dobrote Dolenjske", ki se razvija od leta 2014, je nastala kot odgovor na neprepoznavnost okolja in pomanjkanje celostnega pristopa k promociji, razvoju in trženju produktov. Zavod povezuje že 120 ponudnikov z Dolenjskega, Kočevskega, Ribniškega in Bele krajine s 700 kulinaričnimi in rokodelskimi izdelki. Poleg tega razvijajo inovativna živila iz lokalnih surovin. Zavod je ustvaril dobrega pol milijona evrov prihodkov in načrtuje rast, svoje izdelke pa prodajajo tudi na Amazonu. Njihova vizija je postati platforma za promocijo cele regije. Zavod Dobrote Dolenjske je prejel naziv "Odličnega živilskega podjetja za leto 2024".
Špela Smuk, predstavnica Zavoda Dobrote Dolenjske, poudarja, da so Dobrote Dolenjske nastale kot odgovor na vse, kar so pogrešali na terenu: neprepoznavnost regije, nepovezanost ponudnikov in neprepoznavne mikro lokalne znamke. Ponosna je na kmete in mlade podjetnike, ki se želijo povezovati in ustvarjati skupne produkte. S pomočjo gastronomije lahko regijo predstavijo na način, da turist dejansko "okusí" Dolenjsko v vseh njenih dimenzijah. Poudarja, da se turizem ne konča na občinski meji in da je regionalno povezovanje ter skupen nastop na trgu nujno. Srečanja, kot je Borza, so v tem okolju ključna.
Z večjim povezovanjem in skupnim nastopom na trgu bi se postopoma razbil tradicionalni tranzit skozi kraje, ki pa imajo gostom veliko za ponuditi. Vodilni odločevalci so se zavezali za skupne nastope na turističnih borzah, razvoj inovativnih doživetij, ki povezujejo vse štiri občine, ter odpiranje privlačnih delovnih mest, ki bi zaustavila migracije mladih iz Dolenjske.
Polona Vrtar iz TIC-a Dolenjske Toplice je izpostavila, da so naredili prvi korak in začeli spoznavati ponudbo soseda. Poudarja pomen ponujanja materiala za celotno Suho krajino in dolino rek Krke ter Temenice na vstopnih točkah. Gostje se spreminjajo, povečujejo se enodnevni obiski, zmanjšuje pa se število gostov v hotelih in nastanitvah. Zato je skrajni čas, da se poišče skupna ponudba, s katero bodo goste zadržali dlje časa. Ni čas za strah, da bomo gosta izgubili, če ga usmerimo k sosedu. Gostje vedno bolj cenijo lokalno ponudbo in odprtost ponudnikov, ki se znajo povezovati.
Zgodbe svetovnega formata, ki presegajo meje ene občine
Prostor porečja rek Temenice in Krke skriva neizkoriščene zgodbe, kot so zgodbe o Auerspergih, eni najbogatejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu. Dolenjske Toplice se ponašajo z drugimi najstarejšimi toplicami na nekdanjem Kranjskem. V tem prostoru se je rodil Friderik Baraga, misijonar, škof in jezikoslovec. Zanimive so zgodbe Baze 20, Kočevskega roga in dediščine Kočevskih Nemcev, pa tudi zidaniški turizem s ponudbo legendarne šmarnice.
Žužemberk z gradom velja za eno najslikovitejših srednjeveških trdnjav. Tu so ribolov in športne aktivnosti na reki Krki, ki se ponaša z lehnjakovimi pragovi. Priložnosti za kongresni turizem se odpirajo v Auerspergovi železarni na Dvoru. Stična z največjim še delujočim cistercijanskim samostanom in muzejem krščanstva, Višnja Gora s čebeljo zgodbo o Kranjski sivki, Muljava s kulturnim turizmom Josipa Jurčiča, ter skupna ponudba reke Krke z Ivančno Gorico, so le nekateri od bogatih potencialov. V cerkvici Svetega Miklavža v Žužemberku je služboval Primož Trubar. V Višnji Gori je delovala čebelarska družina Rothschütz.
Priložnosti se odpirajo z literarno-pohodniškimi potmi, ki vključujejo življenje in delo Josipa Jurčiča. Trebnje z reko Temenico ponuja pohodniški turizem in literarni pohod po Levstikovih stopinjah. Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem je edina zbirka naivne umetnosti v Sloveniji. Vse te zgodbe presegajo zgolj okvire ene občine.
Pravilno usmerjen turizem pripomore k dvigu kakovosti življenja na podeželju, povezuje podeželje z urbanimi središči, odpira nova delovna mesta, privablja mlade, ohranja kulturno identiteto, spodbuja razvoj inovativnih produktov in nadgrajuje osnovno turistično ponudbo območja. Podobno borzo povezovanja je Društvo turističnih novinarjev že izpeljalo na obmejnem območju Ilirske Bistrice, kjer je Borza postala ključen dogodek Zelenega krasa in širšega prostora do Reke. Srečanje lokalnih ponudnikov je bilo prepoznano kot primer dobre prakse meddržavnega povezovanja.
Študenti so začeli ustvarjati projekt "Zgodba o industrijski Metliki", ki želi obiskovalcem predstaviti kraj, ki je nekoč slovel po tekstilni industriji. Projekt vključuje ljudi z manj priložnostmi in poteka v okviru javnega razpisa "Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem".
tags: #inovativni #turisticni #produkti #dolenjske