Hrvaški Otoki: Skriti Zakladi Jadrana za Slovenske Popotnike

Vsako poletje se ponavlja ista zgodba - slovenskim avtomobilom se na mejnih prehodih priključijo še mnogi drugi, vsi pa imajo isti cilj: hrvaško obalo. Zakaj? Ker je blizu, ker je jezik domač in ker se po toliko letih obiskov počutimo skoraj kot doma. Hrvaška je in ostaja prva izbira za slovenski oddih ob morju, a katere so najlepše destinacije? Od Istre do Dalmacije, s postankom na Kvarnerju - hrvaška obala ostaja prva izbira za slovenske dopustnike. Bližina, skupna zgodovina, podoben jezik in domačnost so prednosti, ki jih ne more nadomestiti nobena eksotična destinacija. Če iščete nekaj novega, a še vedno domačega, razmislite o Kvarnerju - regiji, ki pogosto ostaja v senci Istre in Dalmacije, a ponuja izjemno bogato izkušnjo za vse, ki si želijo odkrivati še neraziskane kotičke hrvaškega Jadrana.

Istra: Prvi Stik z Jadranskim Rajem

Ko iz Slovenije prečkamo mejo pri Dragonji ali Sečovljah, nas v manj kot pol ure vožnje pričaka prvi obmorski raj - Umag. Umag s svojo okolico ponuja izjemno pestro izbiro nastanitev - od luksuznih hotelov in apartmajev do kampov, kjer se družine vračajo leto za letom. Za aktivne dopustnike je Umag pravi raj - kolesarske poti povezujejo obalo z notranjostjo Istre, kar omogoča raziskovanje polotoka na dveh kolesih.

Le malo južneje od Umaga leži eden najslikovitejših biserov hrvaške obale - Rovinj. Staro mestno jedro, ki se dviga na majhnem polotoku, s svojimi ozkimi kamnitimi ulicami in pisanimi fasadami pričara vzdušje, ki ga obožujejo predvsem pari.

Kvarner: Skriti Dragulji Severnega Jadrana

Med Istro in Dalmacijo leži regija, ki jo slovenski dopustniki pogosto spregledajo, vendar ponuja izjemno bogato in raznoliko izkušnjo - Kvarner. Krk, največji hrvaški otok, je med Slovenci priljubljen predvsem zaradi izjemne dostopnosti. Most, ki povezuje otok s celino, omogoča prihod brez čakanja na trajekt, kar je za družine z majhnimi otroki ali za krajše oddihe neprecenljiva prednost. Številne plaže, dobra turistična infrastruktura in raznolike možnosti nastanitve - od hotelov do kampov - privabljajo slovenske goste vseh generacij.

Nekoliko bolj odmaknjena otoka Cres in Lošinj sta prava izbira za ljubitelje neokrnjene narave in tišine. Mnogi slovenski dopustniki, ki iščejo odmik od vsakdanjega vrveža, izberejo prav ta dva otoka. Kristalno čisto morje, bogata flora in favna ter možnost opazovanja delfinov v njihovem naravnem okolju so doživetja, ki jih ne pozabiš zlahka.

V nekdanji Jugoslaviji je veljalo, da je največji jadranski otok Krk, ki je bil uradno okoli pet kvadratnih kilometrov večji od sosednjega otoka Cresa. Toda najnovejše hrvaške meritve so pokazale, da je Cres malenkost večji. Severnojadranska otoka Cres in Krk imata uradno enako površino, in sicer 405,78 kvadratnega kilometra. Toda Cres, ki je tudi drugi najdaljši (za Hvarom) in drugi najvišji otok (za Bračem), je za nekaj kvadratnih metrov večji. Njegovi prebivalci, na otoku jih živi le okoli 3.000, pravijo, da se bo njihov otok le še povečeval v primerjavi s Krkom. Izračunali so, da je Cres nekaj kvadratnih metrov večji od Krka. Vendar je obala našega otoka strmejša, gladina morja pa počasi narašča. Zato se bo Krk v prihodnosti manjšal v primerjavi s Cresom. Cres se od drugih otokov razlikuje tudi po velikem sladkovodnem jezeru, Vranskem jezeru. To je tudi edini vir sladke vode tako za Cres kot sosednji otok Lošinj, ki ju loči le ozek Osorski kanal.

Dalmacija: Od Srednje do Južne Lepote

Ko se pomikamo južneje po hrvaški obali, naletimo na mesto, ki v zadnjih letih doživlja pravi preporod med slovenskimi dopustniki - Zadar. Mesto je tudi odlično izhodišče za izlete v bližnje nacionalne parke - Paklenico s svojimi impresivnimi kanjoni in Kornate s slikovitimi otoki.

Na koncu našega potovanja po hrvaški obali prispemo do regije, ki združuje najlepše plaže, dramatično kuliso gorovja Biokovo in živahno vzdušje - Makarska riviera. Baška Voda, Brela in Tučepi so že desetletja priljubljene destinacije za slovenske družine, ki cenijo čudovite prodnate plaže s kristalno čistim morjem. Riviera ponuja tudi pestro izbiro izletov - od obiska Biokova, kjer se z najvišjih vrhov odpira dih jemajoč pogled na otoke in obalo, do izletov z ladjami na bližnje otoke Brač, Hvar in Korčulo.

V južno Dalmacijo se vedno rada vračam in vse odkar je z nami Lu, se pravi že kar 8 let, si skoraj vsako leto privoščimo en čisto pravi odklop na tem delu Jadrana. Najraje na katerem izmed otokov in še raje vsako leto na drugem. Sicer se najdejo lepi kotički tudi v srednji in severni Dalmaciji in nenazadnje tudi v Istri, ampak jug ostaja naš favorit. V tem prispevku predstavljam južno-dalmatinske otoke, od Čiova, Šolte, Brača, Visa, Hvara, Korčule, Lastova, Mljeta do Lopuda, Šipana in Koločepa. Tudi Pelješac sem vključila, čeprav je polotok. Če se kdo torej ne more odločit katerega bi obiskal to poletje, mogoče prav tu dobite kakšno idejo.

Čiovo: Dostopen z Mostom

Blizu Trogirja, ki je mimogrede krasno mestece in tudi na seznamu Unescove dediščine, je manjša skupina otokov, med katerimi je največji in najbolj znan Čiovo. Otok je s celino povezan z mostom, kar je idealno za vse, ki se želijo izogniti vožnji s trajektom, poleg tega pa se blizu nahaja tudi splitsko letališče. Je torej super izbira za krajši pobeg ali pa postanek na poti do Splita.

Brač: Kamnit Biser z Zlatnim Ratom

Brač sem obiskala tolikokrat, da na pamet že težko preštejem vse obiske. Poleg Čiova in Šolte je Brač najbližje pristanišču v Splitu, zato je dobra izbira za hitrejši obisk. Otok je sicer največji v Dalmaciji, a tudi če imate le dan ali dva in potujete z lastnim avtomobilom, se da kar nekaj doživet. Ko smo bili še „mladi in neumni“ smo seveda največkrat zaviti v epicenter dogajanja, v kraj Bol, kjer se nahaja tudi verjetno najbolj znana hrvaška plaža, Zlatni rat. Nekaj zaporednih let sem del poletja preživela v Sutivanu, danes pa bi vsekakor izbrala Milno, kjer je res čudovito in bolj mirno. Poleg plaž morate tu malo časa posvetiti tudi notranjosti otoka, za najlepši razgled pa se povzpeti na Vidovo Goro. S svojimi skoraj 800m nmv je prav slednja najvišji vrh na dalmatinskih otokih. Torej, kaj si na Braču poleg že omenjene famozne plaže Zlatni rat in Vidove Gore še lahko ogledate? Samostan Pustinja Blaca in Dominikanski samostan v Bolu, jamo Zmajeva špilja, v vasici Škrip muzej olivnega olja, sicer pa mesteca Supetar, Sumartinin in Sutivan, kjer je veliko restavracij in ostale turistične infrastrukture pa seveda tudi plaže.

Šolta: Tišina in Naravni Produkti

Sicer ne vem kako in zakaj, a zdi se, da je Šolta nekako ušla večji turistični pozornosti, no vsaj tisti mednarodni. Morda zato, ker je relativno majhen otok, na Šolti živi namreč le okoli 1500 prebivalcev, obala otoka pa je bolj skalnata in divja. Seveda se kljub temu najdejo krasni zalivi za kopanje in polnjenje baterij na plaži. Poleg tega pa je Šolta znana po naravnih produktih, poleg vina in olivnega olja, je tu tudi pomembna proizvodnja medu.

Hvar: Sončni Raj z Zvezdniškim Pridihem

Hvar je eden najbolj znanih dalmatinskih otokov in tudi sama sem ga obiskala že trikrat. Otok po površini sicer ni največji, je pa precej dolg in na njem najdemo vse od skritih zalivov do fensi barov in klubov, v katere včasih zaide tudi kakšna svetovno znana zvezda. Poleg tega je Hvar po številu sončnih dni najbolj sončen dalmatinski otok in resnično, tudi sama v vseh treh obiskih v poletnih mesecih nisem imela niti enega oblačnega dne. Sicer pa si na Hvaru lahko ogledate in obiščete še: mesto Hvar z res krasno arhitekturo, cerkvicami, samostanom, tržnico, bari in restavracijami (med najbolj znane spadata Hula Hula beach bar in Carpe Diem), trgovinicami, trdnjavami Spanjola in Napoleon (krasni razgledi), kraje Stari Grad, Jelsa, Vrboska in ostale vasi. Na Hvaru greste lahko tudi na pokušino vina, naberete sivko in odjadrate do bližnjih Paklenih otokov v sklopu dnevnega izleta. Nekatere agencije ponujajo tudi izlete do Modre špilje na otoku Biševo blizu Visa.

Vis: Prvinski Šarm in Skriti Zalivi

Vis je od kontinentalne Hrvaške najbolj oddaljen poseljen otok in ker je bil dolga leta ena izmed pomembnih vojnih baz in posledično zaprt za turistične obiske, je ohranil večino svojega prvinskega šarma. Meni je Vis še posebno pri srcu, ker je ušel masovnemu turizmu in z izjemo par hotelov v kraju Vis in Komiži, boste tu videli samo prikupne kamnite hiške in apartmajske hiše. Na Visu je super imeti manjši čoln, ali pa se podati na kakšen dnevni izlet in si ogledati številne skrite zalive, jame in okoliške otočke. Na Visu je dobro imeti tudi kolesa, če radi kolesarite in imate dovolj kondicije za bolj strme vzpone. Za lep razgled se sprehodite na vrh hriba Hum, seveda pa nikakor ne smete izpustiti ogleda znane jame Modra špilja na otoku Biševo. Ob določeni uri namreč sončna svetloba poskrbi za neverjetno modro barvo morja v notranjosti jame, kjer se lahko na hitro tudi okopate. Poleg te si lahko ogledate še Zeleno šiljo na otoku Ravnik, lep izlet je tudi na otok Budikovac.

Korčula: Otok z Vonjem Po Zgodovini in Vinu

Poleg Brača, je prav Korčula tisti dalmatinski otok, ki sem ga obiskala največkrat. Dve poletji sem v Lumbardi kar po tri tedne kampirala s šotorom in vsak drugi dan z avtom in družbo raziskovala otok. Dobri časi, vsekakor. Za tem sem Korčulo obiskala še enkrat z družino, nazadnje pa smo z Lu-jem dva tedna v okolici Vele Luke uživali leta 2018. Korčula je res super, je velik otok, kjer vsak najde nekaj zase. Na Korčuli ne zamudite ogleda naslednjih: staro mestno jedro Korčule, ki spominja na Dubrovnik in slovi kot domnevno rojstno mesto Marka Pola. Poleg njegove rojstne hiše, se sprehodite še do mestnih vrat in razglednega obrambnega stolpa, do cerkva in katedral, med številnimi trgovinicami, restavracijami in bari. Na drugi strani otoka se nahaja še drugo večje mesto, Vela Luka, ki prav tako ponuja marsikaj. Poleg teh dveh krajev je na otoku seveda še cel kup vasi, tako v notranjosti otoka kot ob obali. Korčula je znana po vrhunskem oljčnem olju, aromatičnih zeliščih in svežih morskih sadežih. Lokalna kuhinja združuje dalmatinske tradicije s sodobnimi vplivi, pri čemer izstopajo jedi, kot so peka z jagnjetino, črni rižot in sveže pripravljena riba. Ne gre pa spregledati niti znanega belega vina grk, ki uspeva le v Lumbardi in velja za enega najredkejših hrvaških vin.

Lastovo: Mir in Pristna Narava v Narodnem Parku

Otok Lastovo je največji v naravnem parku Lastovsko otočje, katerega sicer sestavlja okrog 45 manjših otočkov. Večina obiskovalcev pride na Lastovo le za en dan, v sklopu dnevnega izleta s Korčule, ali pa kot postojanka na jadranju, sicer pa lahko tu seveda tudi prespite in kakšen teden uživate v res prekrasni naravi in čistem miru. Arhipelag je bil namreč zaprt za javnost vse do kakšnih 30 let nazaj, zato je ohranil svojo pristnost. Tu lahko kolesarite na označenih stezah, se s kajakom zapeljete med otočki, plavate v enem izmed zalivov, naberete malo sivke, splezate na vrh hriba Hum za super razgled in si ogledate še cerkvice in hiše z značilnimi dimniki v glavni naselbini, ki se prav tako imenuje Lastovo.

Mljet: Zeleno Srce Jadrana z Dvema Jezeroma

Mljet je najjužnejši in najvzhodnejši večji dalmatinski otok in hkrati najbolj zelen otok na Hrvaškem, velik del otoka namreč spada v območje narodnega parka. Mljet je super izbira za vse, ki imajo radi naravo, kolesarjenje in rekreacijo, mir in uživancijo na krasnih plažah. Glavna atrakcija je seveda omenjeni narodni park, kamor velika večina pride v sklopu enodnevnega izleta s Korčule. Nazadnje smo na Mljetu preživeli 10 dni v krasni hiški ob morju z bazenom v Sobru, ko je imel Lu 3 leta. Poleg omenjenega narodnega parka z dvemi jezeri, samostanom ter možnostjo kolesarjenja in kajakiranja, je na Mljetu še veliko zanimivega in vrednega obiska. Vsekakor obiščite Saplunaro s svojimi tremi zalivi med borovimi gozdički - peščene plaže tu so super tudi za manjše otroke, sicer pa se tu nahaja tudi največji obalni habitat, najdemo pa tudi par zelo dobrih restavracij. Odpravite se lahko na pohod do Odisejeve jame, se sprostite v mirni Prožurski Luki, obiščete še jezerca Blatina in še in še.

Elafitski otoki: Majhni Otoki z Velikim Šarmom

Elafitski otoki so manjši arhipelag nedaleč od Dubrovnika, na skrajnem južnem repu Hrvaške, tik pred mejo s Črno Goro. Med Elafitske otoke štejemo 3 konstantno naseljene in sicer Koločep, Lopud in Šipan, ter ostale, nenaseljene (Jakljan, Olipa in ostale). Skupno na njih živi le okrog 850 prebivalcev, kar zagotavlja mirnejše vzdušje. Največji je Šipan, na njem najdemo dve večji naselji, srednje velik in tudi geografsko sredinsko ležeč je Lopud - ta je tudi najbolj turistično razvit. Najmanjši, a z bogato zgodovino, pa je Koločep. Na njem najdemo med drugim veliko zanimivih cerkvic.

Pelješac: Polotok, Ki Se Po Velikosti Lahko Meri z Otoki

Pelješac je največji hrvaški polotok, a ga vseeno vključim v tale prispevek, saj zaradi njegove velikosti (dolg je kar 65km) resnično deluje kot otok. Obiskala sem ga že velikokrat, res pa je da dlje kot en ali par dni tu nikoli nisem ostala. Ker so s Pelješca super povezave na Korčulo in Mljet, poleg tega pa je na poti če se peljete iz Splita do Dubrovnika, ga je prav priročno obiskati, tudi če le za en dan. V tem primeru priporočam postanek v kraju Ston, ki slovi po slastnih ostrigah in mogočnem obzidju. Kaj si poleg kraja Ston lahko na Pelješcu še ogledate? Polotok med drugim slovi tudi po ugodnih vetrovnih razmerah - če se ukvarjate s kakšnim vodnim športom kot na primer surfanje ali kajtanje pokukajte v kraj Viganj, je tudi kar nekaj surf in kajt šol. Poleg tega je na Pelješcu idealno za plezanje in pohode, najvišji vrh Sv. Ilija je skoraj 1000m nmv, po vseh športnih aktivnostih pa se najde tudi cel kup zalivov in plaž za sprostitev in kopanje.

Potovanja v Koper in Slovensko Obalo

Za tiste, ki prisegajo na še bližje destinacije, je slovenska obala vedno dobra izbira. Mesto Koper, z bogato zgodovino in edinim slovenskim tovornim pristaniščem, ponuja edinstveno mešanico mediteranskega šarma in sodobnega urbanega življenja. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče istoimenske mestne občine. V mestu je sedež rimskokatoliške škofije, ene izmed treh slovenskih javnih univerz - Univerze na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS), regionalnih radijskih postaj Radio Koper in Radio Capodistria (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje TV Koper-Capodistria, ki so del regionalne izpostave RTV Slovenija, Pokrajinskega muzeja, pokrajinskega in škofijskega arhiva, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, Gledališča Koper, Pristaniške kapitanije in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež Uprave za pomorstvo RS, Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji.

Sledi seznam nekaterih linij in cen avtobusnih prevozov do slovenskih in hrvaških obmorskih krajev, ki so bile objavljene 1. avgusta 2022:

Slovenija:

• Ankaran: do 5 odhodov na dan, že od 3.20 EUR.
• Koper: do 18 odhodov na dan, že od 2.90 EUR.
• Izola: do 11 odhodov na dan, že od 3.10 EUR.
• Strunjan: do 12 odhodov na dan, že od 3.20 EUR.
• Piran: do 10 odhodov na dan, že od 3.30 EUR.
• Portorož: do 11 odhodov na dan, že od 3.40 EUR.
• Lucija: do 5 odhodov na dan, že od 3.40 EUR.

Hrvaška:

• Umag: do 5 odhodov na dan, že od 12.00 EUR.
• Novigrad: do 2 odhoda na dan, že od 13.60 EUR.
• Poreč: do 5 odhodov na dan, že od 15.20 EUR.
• Vrsar: do 1 odhod na dan, že od 16.00 EUR.
• Rovinj: do 5 odhodov na dan, že od 19.00 EUR.
• Pula: do 4 odhodi na dan, že od 14.99 EUR.
• Reka: do 3 odhodi na dan, že od 9.99 EUR.
• Crikvenica: do 1 odhod na dan, že od 10.99 EUR.
• Zadar: do 5 odhodov na dan, že od 19.99 EUR.
• Split: do 6 odhodov na dan, že od 24.99 EUR.
• Dubrovnik: do 4 odhodi na dan, že od 40.98 EUR.
• Makarska: do 3 odhodi na dan, že od 34.98 EUR.

Cene so informativne narave in veljajo za enosmerne vozovnice. Vozovnice so na voljo pri prodajno-informacijskih mestih Avtobusne postaje Ljubljana. Svetuje se nakup vozovnice dovolj zgodaj, oziroma opravljena rezervacija ali pred-rezervacija. Za pomoč pri načrtovanju poti smo vam na voljo na številki 1991 (plačljiva številka) - Info center, ki je dosegljiv vse dni v letu.

Če malce naštudirate vozni red trajektov, lahko obiščete tudi več otokov v tednu, dveh ali še boljše treh. Sicer se otoke da obiskati tudi brez osebnega avtomobila ali motorja (npr. s kolesom), pa vseeno priporočam, da ste kar se da mobilni, saj je notranjost predvsem večjih otokov večkrat enako zanimiva kot pa obala.

tags: #hrvaski #otok #kop