Ljubljanski grad, kultura in družina Türk: Med umetnostjo in javno službo

Ljubljanski grad, simbol slovenske prestolnice in bogate zgodovine, je v zadnjih letih postal tudi prizorišče, kjer se prepletajo kultura, umetnost in vprašanja o zaposlovanju v javnem sektorju, zlasti v povezavi z družino nekdanjega predsednika države Danila Türka. Posebej se je v javnosti izpostavila hči Helena Türk, njena izobrazba in njena zaposlitev na omenjenem gradu.

Izobrazba Helene Türk: Pot od New Yorka do Ljubljane

Pot Helene Türk po izobrazbi je bila mednarodna in raznolika. Po izvolitvi Danila Türka za predsednika države je bilo moč izvedeti, da je hči Helena med bivanjem družine v New Yorku, kjer je njen oče deloval, opravila maturo na mednarodni gimnaziji Združenih narodov leta 1998. Sledil je študij umetnosti na New School University, Eugene Lang College v New Yorku, kjer je diplomirala z delom iz umetnosti. Med študijem je obiskovala tudi kolidž Marymount Manhattan in odšla na izmenjavo v London.

Po vrnitvi v Slovenijo je leta 2005 na ISH (Fakulteta za podiplomski humanistični študij) magistrirala s temo »Umetnost, estetika in sodobni marketing«. Kasneje, med letoma 2009 in 2010, je obiskovala še podiplomski študij na King’s College v Londonu, London School of Arts. Vendar pa se je priznavanje njene tuje pridobljene izobrazbe v Sloveniji izkazalo za zapleteno. Na fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH) so ji namreč naziv »Bachelor of Arts«, ki naj bi ga pridobila na koncu študija v New Yorku, priznali zgolj na podlagi notarsko overjenega zapisa iz ZDA.

Zaposlitev na Ljubljanskem gradu: Med 228 kandidati

Leta 2011 se je Helena Türk prijavila na razpis za strokovno sodelavko za družabne prireditve v Javnem zavodu Ljubljanski grad. Na to mesto je bila izbrana med kar 228 kandidati, ki so se prijavili na javni razpis. Dejstvo, da je bila edina, ki je ustrezala javno razpisanim pogojem, je sprožilo ugibanja o morebitnem nepotizmu, še posebej ob njenem priimku. Kljub tem ugibanjem pa je očitno, da vsaj razpisa v njenem primeru niso prirejali, saj je bila izbrana v konkurenčnem postopku.

Kritiki so ob tem opozarjali na podobne primere zaposlovanja v javni upravi, kot je bila zaposlitev Špele Kučan, hčerke nekdanjega predsednika Milana Kučana, na uradu za intelektualno lastnino, ter krajinske arhitektke Ane Kučan, ki je sodelovala pri projektu Stožice, čeprav je bila njena vloga povezana z arhitekturnim birojem, ki je zmagal na javnem natečaju. Ti primeri so dvignili vprašanja o preglednosti in enakosti pri zaposlovanju v javnem sektorju, zlasti ko gre za otroke vplivnih posameznikov.

Barbara Miklič Türk in izobrazba

Vprašanja o izobrazbi pa niso bila omejena le na hčerko, ampak so se pojavila tudi glede Barbare Miklič Türk, žene Danila Türka. Na spletni strani urada predsednika republike je bila njena biografija predstavljena z zapisom, da je »dokončala klasično gimnazijo in se nato vpisala na filozofsko fakulteto, kjer je študirala angleški in ruski jezik s književnostjo.« Vendar pa navajanje vpisa in smeri študija še zdaleč ne pomeni, da si fakulteto končal z diplomsko nalogo. Kljub priznanju pred leti, da nima končane ustrezne izobrazbe, se je med volilno kampanjo znova pojavilo zavajanje. V reviji Jana so zapisali, da »političnih izjav anglistka in rusistka po izobrazbi nikoli ni dajala…«, Barbara Miklič Türk pa je izjavila, da je v Društvu za združene narode za Slovenijo »po študiju jezikov na filozofski fakulteti skrbela za knjižnico in čitalnico.« Marsikateri bralec bi ob tem pomislil, da je lahko prevzela vodenje knjižnice šele po končanem univerzitetnem študiju, kar pa ni nujno držalo.

Ljubljanski grad kot kulturno središče in dom modernega slikarstva

Poleg vprašanj o zaposlovanju je Ljubljanski grad v času predsedovanja Danila Türka postal tudi pomembno kulturno prizorišče. Razstava "V čast sliki" je bila eden izmed dogodkov, ki so poudarili vlogo kulture v razvoju naroda. Na razstavi so bila predstavljena dela skupine poklicnih in stanovskih kolegov, profesorjev iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kot so Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinec, Branko Suhy in Emerik Bernard.

Predsednik republike Danilo Türk je ob odprtju razstave poudaril, da je "kultura vselej dajala moč razvoju našega naroda in države". Vlado in vse, ki bodo sodelovali pri odločanju o rebalansu proračuna, je pozval, "naj dobro razmislijo pred odločitvami o kakršnem koli nepravičnem, neprimernem in neproporcionalnem poseganju v substanco naše kulturne, zlasti umetniške ustvarjalnosti".

Türk se je na odprtju razstave zavzel tudi za to, da bi Ljubljanski grad postal stalni dom modernega slovenskega slikarstva, ki se po njegovih besedah izjemno dobro ujema s tem starodavnim ambientom in daje njegovemu razvoju pravo vsebino. Ta pobuda je odraz njegovega prepričanja o pomembnosti umetnosti za identiteto naroda in države. Razstava je poudarila moč slovenske likovne umetnosti in modernega slikarstva, predsednik pa je dodal, da Slovenija s takšnimi dogodki izkazuje pripravljenost plemenitega sodelovanja z evropskimi ter svetovnimi umetniškimi centri.

Vlado in vse, ki bodo sodelovali pri odločanju o rebalansu proračuna, je Türk pozval, "naj dobro razmislijo pred odločitvami o kakršnem koli nepravičnem, neprimernem in neproporcionalnem poseganju v substanco naše kulturne, zlasti umetniške ustvarjalnosti". Ta izjava je prišla v času, ko je ministrstvo za kulturo po predlogu rebalansa proračuna za drugo polovico leta 2011 moralo skrčiti sredstva za 38 milijonov evrov oziroma za 18 odstotkov.

Vse te teme - od izobrazbe posameznikov v javni sferi, vprašanj o zaposlovanju v javnih zavodih do promocije slovenske kulture in umetnosti na simbolnih lokacijah, kot je Ljubljanski grad - sestavljajo kompleksno sliko, ki odraža tako javno kot zasebno življenje v času predsedovanja Danila Türka.

tags: #helena #turk #ljubljanski #grad