Nekdanji mejni prehod Holmec je v slovenskem zgodovinskem spominu zapisan kot ključno prizorišče enega prvih in najpomembnejših spopadov med slovensko osamosvojitveno vojno. Prav ta dogodek, ki se je zgodil 27. in 28. junija 1991, je bil povod, da si je slovenska Policija izbrala 27. junij za svoj praznik, dan Policije. Ta datum predstavlja spomin na nepopustljivo držo pripadnikov slovenske milice oziroma Policije in Teritorialne obrambe, ki so se kljub začetnemu primanjkljaju orožja, streliva in zvez, teritorialno in strateško obranili proti enotam Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Ognjeni Krst na Holmcu
Spopad na Holmcu je bil za pripadnike milice in Teritorialne obrambe na Koroškem ognjeni krst. Kljub izjemno težkim razmeram, ki jih je zaznamoval primanjkljaj ključnih vojaških sredstev, je bil boj izpeljan učinkovito. Ključ do uspeha je ležal v tesnem sodelovanju vseh vpletenih: miličnikov, pripadnikov Teritorialne obrambe, civilistov in sanitete. Njihova enotnost in odločnost sta omogočili zmago na Holmcu, kar je imelo daljnosežne posledice za nadaljnji potek osamosvojitvene vojne. Avtorja Vladimir Prebilič in Damijan Guštin sta v publikaciji "Boj na Holmcu" (2006) poudarila, da je bil ta spopad, čeprav majhnih razsežnosti za svetovne pojme, izjemno pomemben za Koroško in celotno Slovenijo.
Preboj v Zavedanju JLA in Mednarodna Upoštevnost
Zmaga na Holmcu in nepopustljivost slovenskih braniteljev sta prepričali najvišje avtoritete v strukturah JLA, da Republika Slovenija razpolaga z znatno obrambno silo, ki so jo pred tem odkrito podcenjevali. To sporočilo ni vplivalo le na poveljstva JLA, temveč tudi na poveljnike stražnic, od katerih so se mnogi po tem dogodku predali brez nadaljnjih spopadov. Zavedanje, da slovenska stran po takem spopadu ne bo dovolila vrnitve JLA na mejo, je postalo eno od ključnih vodil slovenski delegaciji na pogajanjih na Brionih. Ta odločnost je tako neposredno vplivala na mednarodno priznanje in potrditev suverenosti Slovenije.
Spoštovanje Mednarodnega Prava v Vojnem Času
Kljub petim smrtnim žrtvam, devetim težko ranjenim in petim lažje ranjenim vojakom na strani JLA, so analize spopada na Holmcu pokazale na dosledno spoštovanje določil mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Vsem ranjenim je bila nudena zdravniška pomoč, ne glede na to, na kateri strani so se borili. Pogovori in dostopni dokumenti pričajo o medsebojnem spoštovanju nasprotnika in izogibanju nepotrebnim žrtvam. Ta vidik boja na Holmcu poudarja visoko etično držo slovenskih braniteljev, ki se je odražala tudi v najtežjih trenutkih vojne.
Trideset Let Kasneje: Spomini Živi, Enotnost Izziv
Od bojev na Holmcu je minilo že trideset let, a spomini na srdite tridnevne boje ostajajo izjemno živi. Prehod je ostal slovenski, kar je bil ključen strateški in simbolni uspeh. Nekdanji poveljnik specialne enote Zlatko Halilovič poudarja, da je bila to prva izbojevana bitka za samostojno Slovenijo. Tri dni po spopadih na Holmcu so bile prazne vse karavle na Koroškem, 4. julija pa je bila osvobojena celotna koroška regija. Halilovič izraža željo, da bi se tista enotnost, preudarnost, odločenost, pogum in znanje, ki so se izkazali na Holmcu, združili v teh tridesetih letih, da bi Slovenija živela lepo, mirno in svobodno življenje. Obenem pa opozarja, da je udeležba na današnji proslavi na Holmcu, kjer so bili vabljeni le nekateri, dokaz razklanosti, ki še vedno obstaja.
Slovenia 1991 - Ten-Day War
Dan Policije: Poklon Žrtvam in Poudarek Varnosti
Na slovesnosti ob dnevu Policije so se udeleženci spomnili dogodkov na nekdanjem mejnem prehodu Holmec leta 1991 ter vseh drugih osamosvojitvenih dogodkov, v katere so bili vključeni pripadniki takratne milice, ki so se ob pomoči teritorialne obrambe in ljudstva uprli agresiji JLA. Spomnili so se tudi padlih rezervnih policistov Željka Ernoića in Bojana Štumbergerja, ki sta življenje izgubila v bojih z JLA. Na slovesnosti so se spomnili tudi vseh drugih policistov, ki so drugje padli v bojih za samostojno Slovenijo ali so življenje izgubili v zadnjih treh desetletjih pri opravljanju službenih dolžnosti.
Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je mejni prehod Holmec v našem spominu zaznamovan kot simbol odločnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti slovenskih policistov, ki so skupaj s Teritorialno obrambo branili in obranili mejni prehod. S tem so po Pahorjevih besedah simbolno in dejansko zavarovali nastajajočo suverenost in ohranili povezanost novonastale države s svetom. Pahor je ob dnevu slovenske Policije poudaril, da Policija že od nekdaj varuje prebivalce in domovino ter da njeno varnost zagotavlja tudi danes in bo tako tudi v prihodnje. Izpostavil je razvoj Policije v sodobno institucijo, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti, na katero je Slovenija lahko ponosna. Ob tem je poudaril, da Policija pri svojem delu spoštuje pravice in dostojanstvo slehernega posameznika ali skupine.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je prav tako poudaril pomen dogodkov na Holmcu, ki so terjali prve žrtve na strani slovenske Policije. Obenem je obsodil poskuse diskreditacije in omalovaževanja osamosvojiteljev, ki so se pojavili kmalu po osamosvojitvi, in poudaril, da aktualna vlada stremi k modernemu razvoju policije ter ji zagotavlja doslej največjo podporo v materialnem smislu. Napovedal je pripravo novih zakonov, ki bodo organiziranost, delo in pooblastila Policije še nadgradili, ter podpis pogodbe za izgradnjo novega, samostojnega kompleksa Policije.
Generalni direktor Policije Anton Olaj se je dotaknil aktualnih izzivov, med katerimi je zagotavljanje varnosti med predsedovanjem Svetu EU. Poudaril je pomen nepristranskega in zakonitega ravnanja policistov v vseh postopkih, saj je pred zakonom vsakdo enak. Ob tem je izpostavil, da mora Policija tudi na videz delovati nepristransko, še posebej pri varovanju javnih shodov, kjer je treba pod enakimi pogoji varovati pravice do svobodnega izražanja mnenj. Olaj je prav tako poudaril pomen nadzora nad delom Policije kot edinega načina za odvrnitev dvomov o njeni zakonitosti in nepristranskosti.
Afera Gričar: Poskus Kriminalizacije Osamosvojitve
V kontekstu spomina na osamosvojitveno vojno je pomembno omeniti tudi afero Gričar, ki je temeljila na poskusu kriminalizacije dogodkov iz leta 1991. Afera se je začela z objavo članka o domnevnih vojnih zločinih v Slovenskih novicah, kar je vodilo v interpelacijo proti takratnemu notranjemu ministru. Kljub obtožbam, je komisija notranjega ministrstva s t.i. Gričarjevim poročilom ovrgla obtožbe o vojnih zločinih, kar je potrdilo pravilnost in zakonitost dejanj, ki so jih slovenski branitelji izvajali med osamosvojitveno vojno. Ta afera je poudarila pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in preprečevanja manipulacij z njim.
