Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vrata v svet Afganistana, dežele bogate kulturne zgodovine in dediščine, ki pa jo desetletja nemirov, ki so se začeli konec 70. let prejšnjega stoletja, močno preoblikovala. Kljub tem izzivom razstava ponuja vpogled v raznoliko tradicijsko kulturo Afganistana 19. in 20. stoletja, ki jo predstavljajo skoraj 400 razstavljenih predmetov, izposojenih iz Muzeja za Azijo in Pacifik iz Varšave.
Geografska in demografska slika Afganistana
Islamska republika Afganistan je celinska država v srednji Aziji, ki jo obdajajo Iran na zahodu, Pakistan na jugu in vzhodu, Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan na severu ter v skrajni vzhodni točki Kitajska. Z območjem, ki je približno 31-krat večje od Slovenije (625.225 km²), je Afganistan država z izjemno raznolikimi pokrajinami, od gorskih verig Hindukuša do puščavskih območij.
Natančnih podatkov o številu prebivalstva ni, saj v Afganistanu že več desetletij ni bil izveden popis prebivalstva. Po ocenah iz leta 2005 naj bi država štela okoli 30 milijonov prebivalcev. Etnična sestava je prav tako pisana: največji delež predstavljajo Paštuni (40 %), sledijo jim Tadžiki (25 %), ki so po veri muslimanski suniti. Pomemben del prebivalstva sestavljajo tudi Hazari (19 %), ki so mongolskega porekla in po veri muslimanski šiiti. Poleg teh večjih skupin v Afganistanu živijo še številne manjše narodnostne skupine, kot so Uzbeki, Balodži, Turkmeni, Nuristanci, Aimaki, Pašaji in drugi. Med njimi še vedno divjajo medsebojni plemenski spori, kar dodatno zapleta že tako kompleksno socialno in politično sliko države.
Uradna jezika sta paštunski in darijski, vendar se govori še mnogo drugih jezikov, kar odraža bogastvo kulturne in jezikovne raznolikosti. Kljub temu, da je le 12 % površine primerne za obdelavo, se kar 85 % Afganistancev ukvarja s kmetijstvom. Glavni pridelki vključujejo žito, zelenjavo, orehe, bombaž in sadje. Posebno pozornost si zasluži gojenje maka, ki je kljub poskusom prepovedi s strani sosednjih držav, še vedno pomemben vir dobička za prebivalce revnih vasi, saj se iz njega pridobivajo opij in heroin. Najbolj razvita živinorejska panoga je ovčjereja, iz volne pa se pletejo oblačila in izdelujejo preproge. Zaradi nenehnih vojn in nestabilnosti je industrija slabo razvita, prav tako so prometne zveze skromne, asfaltirane ceste pa obstajajo predvsem okoli večjih mest.
Zgodovinski pregled in sodobni izzivi
Afganistan je skozi svojo zgodovino veljal za deželo na križišču kultur, kar se odraža v bogastvu njegovih tradicij in dediščine. Vendar pa so desetletja oboroženih konfliktov, ki so se začela konec 70. let prejšnjega stoletja z invazijo Sovjetske zveze, močno preoblikovala to kulturno pokrajino in vplivala na življenje njegovih prebivalcev. Po umiku sovjetskih sil je državo zajela državljanska vojna, ki ji je sledil vzpon talibanov in njihova vladavina, ki je prinesla strogo interpretacijo islama in mednarodno izolacijo. Po napadih 11. septembra 2001 so v Afganistan vdrle koalicijske sile pod vodstvom ZDA, kar je vodilo do strmoglavljenja talibanskega režima, vendar pa se država še vedno sooča z nestabilnostjo, terorizmom in obnovo.
Po zadnji devetletni vojni, ki še vedno divja, in desetletjih prejšnjih vojn, so razmere v Afganistanu nevzdržne. Povsod vladajo strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v šotorih in hišah iz blata, veliko se jih izseljuje. Po podatkih UNHCR je bilo leta 2009 1,7 milijona afganistanskih beguncev v Pakistanu in 1 milijon v Iranu. Zdravstvo in šolstvo prav tako nista urejena. Vlada Hamida Karzaia obvladuje le ožje območje glavnega mesta Kabula in okolice, zato Afganistan potrebuje pomoč. Tudi mednarodna skupnost s svojimi prizadevanji za vnovično vzpostavitev trajnega miru in stabilnosti v državi pristopa k reševanju razmer v Afganistanu. NATO-vi operaciji ISAF (International Security Assistance Force), katere cilj je pomagati afganistanskim organom oblasti pri oblikovanju varnega okolja, se je leta 2004 pridružila tudi Slovenska vojska.
Kulturna dediščina in umetnost
Kljub težkim razmeram Afganistan ohranja bogato kulturno dediščino, ki se odraža v umetnosti, obrti in tradicijah. Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju predstavlja skoraj 400 predmetov, ki pričajo o raznoliki tradicijski kulturi Afganistana od 19. do 20. stoletja. Med temi predmeti so tudi vozlane in tkane preproge, ki so znane po svoji kakovosti in umetniški vrednosti.
Afganistanski umetniki in obrtniki se trudijo ohranjati svoje tradicionalne veščine, kljub izzivom, s katerimi se soočajo. Z etnološko raziskavo revitalizacije rokodelsko-umetno-obrtne dejavnosti se ukvarja tudi mag. Ralf Čeplak Mencin, avtor in kustos razstave, ki je v Afganistanu zbiral podatke in gradivo. Njegovo delo je pripeljalo do nastanka obsežnega arhiva 7000 fotografij, 28 zgodb in več kot 400 predmetov. Pri raziskovanju so ga navdihovali tudi slovenski popotniki, ki so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja odkrivali Afganistan na t. i. hipijevski poti ali pa so ga obiskali kot mirovni posredniki, alpinisti, aktivisti ipd.
Slovenski pogled na Afganistan
Slovenija je skozi različne projekte in sodelovanja izrazila podporo Afganistanu. Slovenska vojska sodeluje v okviru italijanskega PRT-ja pri obnovi s projekti, kot so sodelovanje z Akademijo lepih umetnosti, vzpostavitev grafičnega oddelka v Heratu, veterinarska pomoč, oprema radijske postaje in oprema prostorov državne tožilke Marie Bašir. Slovenska nevladna organizacija SLOGA sodeluje z nemško NGO HELP pri reintegraciji beguncev, ki imajo že osemletne izkušnje na tem področju.
Arhitekt Milan Kovač, ki se je rodil leta 1940 v Celju, je že kot trinajstletnik pokazal zanimanje za kulturno dediščino in arhitekturo. Njegova diplomsko naloga o premestitvi staroegipčanskega templja Abu Simbel zaradi gradnje hidroelektrarne in jezu je bila podlaga za njegovo poznejše angažiranje v številnih projektih s področja kulturne dediščine. Njegove izkušnje in znanja so dragocena tudi v kontekstu ohranjanja kulturne dediščine Afganistana.
Pomemben del razstave predstavljajo tudi instalacija Eve Petrič "Brez meja" in predmeti ter šotor, zbrani v begunskem centru Idomeni na grško-makedonski meji spomladi leta 2016. Ti eksponati opozarjajo na begunsko krizo in na nujnost vračanja k humani prihodnosti. Umetniška sonorična instalacija "Spevi neobstoja" avtorice Hanne Preuss pa ustvarja posebno doživetje na razstavi.
Gospodarski vidiki in razvojna pomoč
Afganistan je zaradi politične in varnostne nestabilnosti, kljub desetletni prisotnosti tujih sil, še vedno zelo nevarno območje. Subverzivna taktika samomorilskih talibanskih napadov destabilizira "normalno" civilno življenje. Zato je Afganistan v pretežni meri odvisen od tuje pomoči. Vendar pa zaradi korupcije velik del te mednarodne pomoči ponikne v privatne žepe, brez pozitivnih učinkov za prebivalstvo. Afganistan je tudi poligon preigravanja političnih in ekonomskih interesov sosednjega Irana in Pakistana. Država je odvisna energetsko (uvozi elektriko, nafto), odvisna je od uvoza prehrambenih artiklov (iz Malezije uvaža olje, iz Kenije čaj, iz Indije riž itn.), stare osebne avtomobile, tovornjake in avtobuse pa uvaža iz Evrope, Japonske, Koreje, Pakistana. Zato in seveda tudi zaradi precej nejasne prihodnosti je težko načrtovati razvojne projekte.
Kljub temu bi Republika Slovenija lahko organizirala in vodila učinkovite in nizkocenovne razvojne projekte v provinci Herat, na primer kopanje vodnjakov, pomoč pri uvajanju sončnih celic in mlinov na veter. Uvoz tovora iz Afganistana je logistično zapleten, čeprav morda najlažji iz Herata. Iz Herata vozijo tovornjaki do afganistansko-iranske meje, kjer pretovorijo tovor na iranske tovornjake, ki potem vozijo tovor po iranskih in turških cestah v Evropo, ali do iranskega pristanišča Bandar-e Abbas v Perzijskem zalivu. Cena prevoza tovora 40-čeveljskega kontejnerja iz Herata do Ljubljane je po kopnem 7000 US $, po morju pa 4000 US $.
V tem kontekstu je dobrodošlo sodelovanje slovenske nevladne organizacije SLOGA z nemško NGO HELP, ki ima že osemletne izkušnje pri reintegraciji beguncev. Zaposlujejo 200 domačinov, ki skrbijo za približno 5000 beguncev. Imajo svoj vozni park in begunske centre na petih lokacijah. Slovenija bi sicer lahko tudi sama začela z intenzivnejšim delom razvojne pomoči, a za to so potrebne izkušnje, pripravljenost ljudi (prostovoljcev) in znatna finančna sredstva.
Osebne izkušnje in pogledi
Potovanje skozi Afganistan je lahko izjemno doživetje, ki ponuja vpogled v bogato kulturo in zgodovino, hkrati pa opozarja na sodobne izzive. Potopisec mag. Ralf Čeplak Mencin je leta 2011 obiskal Herat in svoje izkušnje dokumentiral s fotografskim aparatom. Njegov izbor fotografij iz Afganistana je na ogled na pričujoči fotografski razstavi. Sam je zapisal: »Na poti iz Cejlona (današnje Šrilanke) na Švedsko z avtomobilom sem 1970 leta potoval tudi skozi Afganistan - miroljubno deželo s čudovitimi prebivalci.« Njegove izkušnje iz leta 1974, ko je prvič obiskal Afganistan, ter iz Irana in Pakistana, so ga pripravile na kulturni šok, ki ga je doživel ob ponovnem obisku.
Ob prihodu v Herat se je preko elektronske pošte povezal s Slovenci v PRT, ki so ga redno obveščali o varnostni situaciji. Preko njih je dobil kontakt s prevajalcem in vodičem dr. Ahmadom Walli Shirzadom, mladim zdravnikom, ki mu je pomagal na mnogo načinov. Prve dni sta se skupaj razgledovala po mestu in privajala na novo okolje. Mag. Ralf Čeplak Mencin je med obiski obrtnikov, umetnikov in drugih ljudi začel izvajati etnološko raziskavo revitalizacije rokodelsko-umetno-obrtne dejavnosti. Spoznal je, da je bilo razmišljanje o vključevanju teh znanj v sodobno ekonomijo nerealno, oz. idealizirano. Revitalizacija teh znanj na afganistanskih beguncih iz Irana pomeni predvsem njihovo reintegracijo v "novo" okolje nekdanje domovine in nove možnosti eksistence v njem.
Razstava "Afganistan - slovenski pogledi" v Slovenskem etnografskem muzeju predstavlja obsežen projekt, ki ponuja poglobljen vpogled v življenje, kulturo in zgodovino Afganistana skozi oči slovenskih popotnikov, umetnikov in strokovnjakov. S svojo raznolikostjo eksponatov, fotografij in dokumentarnih filmov nagovarja različne občinstva in spodbuja k razmisleku o tej kompleksni in fascinantni deželi.
tags: #etnografski #muzej #ljubljana #afganistan