Obalna območja Piran, Koper in Portorož se soočajo z izzivi, povezanimi z onesnaževanjem morja in obale, hkrati pa stremijo k trajnostnemu turizmu in ohranjanju naravne ter kulturne dediščine. V zadnjih letih so se okrepile ekološke akcije, ki se osredotočajo na čiščenje morskega dna in obalnih površin, s ciljem izboljšanja kakovosti okolja, zaščite morskih organizmov in povečanja privlačnosti destinacije za obiskovalce.
Akcije čiščenja morskega dna in obale
V poletni sezoni so bile ob portoroški in lucijski plaži izvedene redne akcije čiščenja morskega dna, ki so potekale vsaka dva tedna. Te akcije, ki jih po naročilu podjetja Okolje Piran izvaja zavod YouSea, so prinesle pomembne rezultate. V teh akcijah so potapljači zbrali več kot 400 kilogramov odpadkov. Na začetku poletja je bila količina smeti v posamezni akciji znatna, saj so potapljači nabrali tudi do deset vreč odpadkov. Kljub temu, da se je količina odpadkov ob koncu sezone prepolovila, je problem onesnaženja še vedno prisoten.
Najpogostejše najdbe na morskem dnu so bili plastični izdelki za enkratno uporabo, kot so žličke, slamice in ovojčki prigrizkov. Med drugim so našli tudi cigaretne ogorke, vžigalnike, steklenice, pločevinke in kozarce iz gostinskih lokalov. Poleg tega so bili odkriti tudi osebni predmeti, kot so telefoni, oblačila in brisače, oprema za kopanje ter igrače, ki jih je v vodo odpihnil veter. Ob začetku sezone so čistilci v posamezni akciji nabrali tudi do 20 steklenih kozarcev, proti koncu pa povprečno le dva. V morju so se znašli celo stoli in mizice iz bližnjih lokalov.
Nevarnosti odpadkov za okolje in obiskovalce
Odpadki v morju niso le neprijeten prizor, ampak predstavljajo resno nevarnost. Ostri predmeti, kot so steklovina, pločevinke in gostinski inventar, lahko ogrozijo kopalce. Hkrati pa odpadki ogrožajo tudi morske organizme. Kot opozarjajo v piranskem javnem podjetju Okolje Piran, lahko en sam cigaretni ogorek onesnaži do 500 litrov vode. Oblačila in brisače, ki se znajdejo v morju, lahko prekrijejo morske travnike, ki proizvajajo kisik in so življenjski prostor številnim morskim vrstam.
Obala, posuta z odpadki, prav tako odvrača obiskovalce, zmanjšuje njihovo zadovoljstvo in slabša ugled destinacije, ki svojo prihodnost gradi na trajnostnem turizmu. Čisto morje je zato nujno tako za naravo kot za skupnost, ki živi od turizma.
Skrite nevarnosti onesnaženja s plastiko za morske živali
Bogastvo morskega življenja v Piranskem zalivu
Kljub izzivom onesnaževanja so potapljači med čiščenji območij ob Portorožu in Piranu opazili tudi bogato in raznoliko floro in favno pod gladino. Med algami in morskimi travniki so se skrivale jate cipljev, orade, brancinov, pirke in šparov. Srečali so se tudi z električnim skatom, ugorjem, invazivno modro rakovico in celo morskim konjičkom. Ta odkritja so dokaz, da življenje v Piranskem zalivu kljub izzivom ostaja izjemno bogato.
Trajnostni turizem in zelena prihodnost
Slovenija je postala prva država na svetu, razglašena za Zeleno destinacijo sveta, z več kot 36 % ozemlja, zaščitenega po modelu Natura 2000. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni certifikacijski program pod okriljem znamke Slovenia Green, ki od leta 2014 usmerja slovenski turizem na pot trajnostnega razvoja. Vključitev v program prinaša številne prednosti, od optimizacije porabe virov in zniževanja stroškov poslovanja do večje prepoznavnosti in vpetosti v nacionalno strategijo trajnostnega turizma.
Znak Slovenia Green je uradni znak, ki ga pridobijo destinacije in ponudniki, ko izpolnijo stroge kriterije trajnostnega razvoja po mednarodnem standardu Green Destinations. Ta zajema 84 meril v šestih kategorijah: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima ter poslovanje turističnih podjetij. Znak je obljuba in zaveza za stalno izboljševanje in odgovorno ravnanje z viri.
Slovenija Green & Safe dodatno krepi zavezanost trajnosti z obljubo varnosti in odgovornosti. Gre za komunikacijsko platformo Slovenske turistične organizacije, ki združuje visoke higienske standarde, odgovorno ravnanje ter trajnostni razvoj v turizmu. Srebrni znak Slovenia Green Destination je priznanje za destinacije, ki dosegajo visoke trajnostne standarde na vseh področjih delovanja.
Green Key je eden najpomembnejših mednarodnih okoljskih certifikatov za trajnostne nastanitve, ki zagotavlja visoke standarde odgovornega upravljanja z vodo in energijo, zmanjševanja odpadkov ter uporabe okolju prijaznih rešitev. S tem ponudniki dokazujejo, da udobje in trajnost hodita z roko v roki - od uporabe lokalnih sestavin v kulinariki, do okolju prijaznega čiščenja, zmanjševanja plastike za enkratno uporabo ter spodbujanja mehke mobilnosti.
Slovenska turistična organizacija (STO) v okviru Zelene sheme slovenskega turizma priznava tudi mednarodno uveljavljene trajnostne certifikate, kot so Authentic Luxury, B Corp, Good Travel Seal, Green Globe, Green Key, Hostelling International Quality & Sustainability (HI - Q & S), Travelife ABTA, Travelife ECEAT, EU Ecolabel, Ecocamping, Modra zastava in Bio Hotels.
Portorož in Piran kot destinaciji trajnostnih doživetij
Portorož in Piran s svojo bogato kulinarično tradicijo in objemom Sredozemlja ponujata izjemno okolje za trajnostna doživetja. Ponudniki v destinaciji - od restavracij in hotelov do plaž in drugih turističnih storitev - z zavezanostjo trajnostnim načelom dokazujejo, da je mogoče vrhunsko izkušnjo ustvarjati z lokalnimi, sonaravno pridelanimi viri ter odgovornim odnosom do okolja.
Na destinaciji Portorož & Piran je trajnost tesno povezana z bogastvom lokalnih pridelkov in izdelkov, ki nosijo pečat okolja ter tradicije Istre. Največji simbol trajnostne dediščine je piranska sol, pridelana na 700 let star, tradicionalen, okolju prijazen način v solinah, ki že stoletja oblikujejo identiteto tega prostora. Soline niso le kraj pridelave, temveč tudi izjemno naravno okolje in kulturna dediščina, ki povezuje preteklost z zeleno prihodnostjo.
Doživite destinacijo Portorož & Piran na trajnosten in aktiven način - v ritmu narave in z globokim spoštovanjem do okolja. Odkrijte kristalno čisto vodo, bogato morsko favno in se podajte na nepozabno avanturo.
Ponudba trajnostnih doživetij:
- Vožnja s SUP-om do Mesečevega zaliva: Doživite obalo s strokovnjakom, raziskujte morske habitate, ptice in naravovarstvene prakse.
- Raziskovanje Morske oaze Piran: Uporaba podvodnega drona za opazovanje morskih organizmov in degustacija istrskih dobrot.
- Odkrivanje Sečoveljskih solin: Vodena tura po parku, opazovanje ptic, spoznavanje solinarske dediščine in navdihujočih naravnih pokrajin.
- Raziskovanje istrskega podeželja z e-kolesom: Odkrivanje skritih kotičkov Padne, narava in presenečenja.
- Piran in Sečoveljske soline na slikovitem e-kolesarskem izletu: Izlet s postanki in degustacijo lokalnih dobrot.
Centralna plaža Portorož s ponosom nosi znak Slovenia Green za plaže, ki temelji na mednarodno priznanem certifikatu Modra zastava. Ta prestižni znak potrjuje, da plaža izpolnjuje stroge kriterije na področju kakovosti vode, trajnostnega upravljanja, okoljske vzgoje in varnosti.
Ohranjanje naravne dediščine in ekološki otoki
Zavod YouSea je v letu 2024 dosegel izjemne mejnike na področju varovanja morskih ekosistemov. Portorož in Piran sta geografsko umeščena med dve solini, Strunjanske na eni in Sečoveljske na drugi strani. Jadransko morje se uvršča med najbolj zdrava morja na svetu. Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je do 80 metrov visok Strunjanski klif, ki je skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat. To je hkrati najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem, s katero je zamejen Tržaški zaliv.
Solinarji piransko sol pridelujejo po 700 let starem postopku in jo še vedno žanjejo ročno s tradicionalnim orodjem. Največja skrivnost kakovosti in naravne bele barve soli iz Sečoveljskih in Strunjanskih solin so ilovnata tla solnih polj, ki so pokrita s tanko plastjo petole, to je nekaj milimetrov debela podlaga iz biosedimenta, ki jo tvorijo minerali in mikroorganizmi. To je »živa« snov polna mikroorganizmov in alg, ki se po nanosu strdi in nato pri pobiranju soli poskrbi, da se blato ne meša s soljo, hkrati pa zagotovi, da je sol bogatejša z minerali. Količina proizvedenega kisika petole na enaki površini ustreza količini proizvedenega kisika tropskega pragozda višine 30 do 40 m, kar bogati naš zrak. Solni cvet nastaja na površini slanice iz kristalov soli, ki tvorijo značilno navzdol obrnjeno piramidno strukturo v obliki tanke, krhke skorje.
Bogastvo lokalnih naravnih zdravilnih faktorjev Portoroža in Pirana so že v 13. stoletju uporabljali Benediktinci. Portorož je bil že v tistih časih znan kot zdraviliški kraj, v katerem so menihi iz samostana sv. Lovrenca zdravili z morsko vodo in s slanico. Zdravilni učinki pri boleznih, kot so revmatizem, vodenica, škrofuloza, debelost in rane, so bili znani po bližnji in daljni okolici. Portorož pa je bil z državnim zakonom avstro-ogrskega notranjega ministrstva tudi uradno razglašen za zdraviliški kraj.
Piransko zaledje je pravi raj za oljkarstvo. Tukaj rastejo številne avtohtone sorte oljk, kot so piranska komuna ali rosulja, piranska žižula, piranski zmartel ali mortino, piranska štorta, piranska mata, piranska črnica in piranska buga. Dvostranski drevored 110 pinij, ki je del Krajinskega parka Strunjan, je najdaljši in najbolje ohranjen v Sloveniji.
Ekološki otoki so namenjeni oddajanju ločenih odpadkov iz gospodinjstev. Opremljeni so z zabojniki za papir, steklo in embalažo. V sodelovanju z Medobčinsko upravo Istre in Občino Piran bo potekal poostren nadzor nad ravnanjem z odpadki na ekoloških otokih. Nadaljevali bodo tudi z akcijo Love Piran, ki bo vključevala plakatno kampanjo po mestu ter informiranje sobodajalcev in turistov. Nepravilna uporaba ekoloških otokov, kot je prepuščanje vreč z mešanimi odpadki, odlaganje nevarnih snovi, električnih aparatov ali gradbenih ostankov, povečuje obseg ročnega čiščenja in dodatno obremenjuje komunalne službe.
Akcije zbiranja nevarnih odpadkov potekajo dvakrat letno s pomočjo premične zbiralnice. Zbiranje kosovnih odpadkov poteka vsak petek (razen med poletno sezono), na različnih zbirnih mestih v občini Piran. Stanovalci starega mestnega jedra Pirana, ki so vključeni v sistem rednega odvoza odpadkov, lahko dvakrat letno naročijo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke je možno brezplačno oddati tudi v Zbirnem centru Dragonja.