Ekološko kmetovanje predstavlja celosten pristop k pridelavi hrane, ki poudarja ravnovesje v sistemu tla-rastline-živali-človek ter zagotavlja sklenjen krogotok hranil in energije. Njegovi ključni cilji vključujejo zagotavljanje varne in zdrave hrane, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa se za vsakim certificiranim ekološkim pridelkom ali živilom skriva skrbno voden sistem evidenc, ki je ne le zakonska zahteva, temveč tudi temelj zaupanja med pridelovalcem in potrošnikom ter ključni element ohranjanja celovitosti ekološkega certificiranja.
Zakonske zahteve in posledice neupoštevanja
Vodenje natančnih zapisov in evidenc je ena od osnovnih zahtev, ki jih postavlja zakonodaja za ekološko kmetijstvo. Ti zapisi morajo biti na kmetiji vedno na vpogled. Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju (Ur.l.RS št. 96/2014 v členu 6) jasno navaja: »Če izvajalec ne vodi nobene evidence, to pomeni hudo kršitev, katere posledica je zavrnitev izdaje oziroma razveljavitev certifikata za vse kmetijske pridelke oziroma živila.« Ta določba poudarja resnost neupoštevanja obveznosti vodenja evidenc.
Posledice pomanjkljivega ali odsotnega vodenja zapisov se lahko izkažejo za zelo neprijetne in drage za kmetijo. Stroški, ki nastanejo zaradi nedostopnosti ali pomanjkljivega vodenja zapisov, bremenijo kmetijo. To lahko vključuje stroške ponovnih kontrol s strani certifikacijskega organa ali celo odvzem certifikata, kar bi pomenilo izgubo možnosti označevanja pridelkov kot ekoloških. Pomanjkljivo vodenje zapisov lahko neposredno vpliva tudi na status kmetijskih pridelkov, saj brez ustrezne dokumentacije ni mogoče dokazati skladnosti s predpisi ekološke pridelave.
Začetek vodenja evidenc in obseg zapisov
V Zvezek zapisov, ki predstavlja osrednji dokument za vodenje evidenc na ekološki kmetiji, začnete vpisovati takoj ob vključitvi v postopek certificiranja. Pomembno je poudariti, da vsi zapisi, ki jih morda že vodite, bodo pri kontroli upoštevani. Vendar pa morajo ti obstoječi zapisi zajemati vsa področja, ki so navedena v Zvezku zapisov, da bi bili popolnoma ustrezni. Cilj je zagotoviti celovitost informacij, ne pa nepotrebno podvajanje. Zato zapisov in evidenc ni potrebno podvajati, če že obstoječi dokumenti pokrivajo zahtevana področja.
V primeru dokupov, na primer semen, sadik, gnojil ali živine, je ključnega pomena, da poleg samih vpisov v zvezek shranjujete tudi vsa dokazila o teh nakupih. To vključuje račune, dobavnice, potrdila in druge relevantne dokumente. Ta dokazila je priporočljivo oštevilčiti in jih v preglednici evidentirati kot »štev.«, kar omogoča enostavno sledljivost in preverjanje. Ta praksa zagotavlja popolno transparentnost in sledljivost vseh vhodnih materialov in osnovnih sredstev, uporabljenih na kmetiji.
Ključne značilnosti ekološkega načina kmetovanja in zakonska podlaga
Ekološko kmetovanje se od konvencionalnega loči po nizu pomembnih značilnosti, ki so ključne za njegovo trajnost in okoljsko sprejemljivost. Te vključujejo:
- Brez uporabe pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil: To zagotavlja, da pridelki niso obremenjeni s kemičnimi ostanki, okolje pa je varovano pred onesnaženjem.
- Predpisano kolobarjenje in prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO): Kolobarjenje je ključno za ohranjanje rodovitnosti tal in zmanjšanje pojava škodljivcev ter bolezni. Prepoved GSO pa zagotavlja naravno pridelavo.
- Načrtno gnojenje in ohranjanje rodovitnosti tal z organskimi gnojili: Uporaba organskih gnojil, kot so kompost, hlevski gnoj in zelena gnojila, prispeva k izboljšanju strukture tal, povečanju biotske aktivnosti in zagotavljanju hranil za rastline na naraven način.
- Reja živali z obilo gibanja na prostem in z ekološko krmo: Zagotavljanje ustreznih pogojev za rejo živali, vključno z dostopom do pašnikov in uporabo ekološko pridelane krme, je bistveno za dobro počutje živali in kakovost živalskih proizvodov.
- Izbira odpornih vrst rastlin in pasem živali, prilagojenih lokalnemu okolju: To zmanjšuje potrebo po posegih za varstvo rastlin in živali ter prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Ti principi izhajajo iz evropske zakonodaje, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU, ter iz nacionalne zakonodaje. Med ključnimi predpisi so UREDBA (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter številne izvedbene in delegirane uredbe, ki dopolnjujejo in specificirajo zahteve. V Sloveniji so pomembni tudi Pravilnik o evidencah s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil (Ur.l.RS, št. …) ter Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil (Ur.l.RS, št. …).
Certificiranje in sheme kakovosti
Kmetijski pridelek ali živilo je mogoče označiti kot ekološko, le če je zanj izdan certifikat. Postopek pridobivanja certifikata je strog in vključuje letne kontrole s strani neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organov. Ti organi zagotavljajo, da pridelovalci dosledno upoštevajo vsa predpisana pravila ekološke pridelave.
V Sloveniji se s certificiranjem trajnostnih kmetijskih praks ukvarja tudi Inštitut KON-CERT, ki ima več kot 20 let izkušenj na tem področju. Poleg ekološke pridelave obstajajo tudi druge sheme kakovosti, ki jih je mogoče pridobiti s certificiranjem. Te sheme so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom, ki imajo posebne lastnosti zaradi načina pridelave, vpliva geografskega območja ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Sheme kakovosti se delijo na evropske in nacionalne:
- Evropske sheme kakovosti:
- Zaščitena označba porekla (PDO)
- Zaščitena geografska označba (PGI)
- Zajamčena tradicionalna posebnost (TSG)
- Ekološka pridelava in predelava
- Nacionalne sheme kakovosti:
- Označba višje kakovosti
- Integrirana pridelava
- Označba »izbrana kakovost«
Za proizvodnjo kmetijskih pridelkov in živil iz teh shem kakovosti se proizvajalci morajo certificirati enkrat letno. Ob izpolnjevanju vseh pogojev jim certifikacijski organ izda certifikat, ki je zagotovilo za pristen in kakovosten kmetijski pridelek ali živilo.
Spletni iskalnik certifikatov in preverjanje verodostojnosti
Za lažje preverjanje verodostojnosti certifikatov je vzpostavljen Spletni iskalnik certifikatov - Evidenca shem kakovosti. Ta evidenca je namenjena pridelovalcem, predelovalcem in njihovim skupinam, ki so certificirani pri imenovanih certifikacijskih organih, kot so Bureau Veritas d.o.o., Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Certifikacijski organi v Evidenco shem kakovosti sprotno vnašajo nove oziroma posodobljene certifikate. Vendar pa je pomembno vedeti, da evidenca še ne vsebuje vseh veljavnih certifikatov, saj se podatki vnašajo postopoma. Do popolne integracije so veljavni certifikati še vedno objavljeni na dveh spletnih mestih: v Evidenci shem kakovosti in na spletni strani Seznami certificiranih proizvajalcev. Stanje certifikatov v PDF obliki na spletni strani Seznami certificiranih proizvajalcev se posodablja z brisanjem certifikatov, ki so že vnešeni v Evidenco shem kakovosti. Sčasoma naj bi vsi certifikati bili dostopni v spletnem iskalniku.
Trenutno spletni iskalnik Evidenca shem kakovosti omogoča iskanje certifikatov po naslednjih kriterijih:
- Številka certifikata
- Naziv oziroma ime in priimek nosilca certifikata oziroma člana skupine
- Vrsta sheme kakovosti
- Proizvodi
Ta orodja omogočajo potrošnikom, da enostavno preverijo poreklo in kakovost kupljenih izdelkov, s čimer se krepi zaupanje v sistem ekološkega kmetovanja in shem kakovosti.
Podpora za ekološko kmetovanje
Zavedajoč se pomena ekološkega kmetovanja, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano redno objavlja javne razpise za podporo temu sektorju. Nedavno je bil objavljen javni razpis za intervencijo IRP-11, Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, s katerim je na voljo 838.000 evrov nepovratnih javnih sredstev. Ta sredstva, ki se zagotovijo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in proračuna Republike Slovenije, predstavljajo pomemben finančni vir za kmete, ki se želijo preusmeriti v ekološko kmetovanje ali izboljšati svoje obstoječe ekološke prakse. S tem se spodbuja širitev in krepitev ekološkega sektorja, kar pozitivno vpliva na okolje, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost.
