Kmetija Škornc, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo in jo že šesti rod uspešno vodi družina, predstavlja izjemno zgodbo o predanosti ekološkemu kmetovanju, inovacijam in ohranjanju skoraj pozabljenih pridelkov. S sloganom »Od vil do vilic brez kemije« kmetija jasno izraža svojo filozofijo, ki se osredotoča na pridelavo visoko kakovostne hrane brez uporabe škodljivih sintetičnih sredstev in vmesnih predelovalnih postopkov. Ta zavezanost kakovosti in trajnosti je prepoznana tudi v širšem okolju, saj je kmetija ena bolj izstopajočih v Savinjski dolini, tako po načinu pridelave kot po izbiri poljščin.
Bogata zgodovina in osredotočenost na živinorejo
Kmetija Škornc ima bogato zgodovino, saj na njej kmetuje že šesti rod. Vseskozi je živinoreja predstavljala glavno panogo kmetije. Ta tradicija se odraža v kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, ki so zelo kvalitetni in imajo izrazit domač okus. To je posledica dejstva, da se živina na kmetiji krmi izključno s suhim senom, kar zagotavlja vrhunsko kakovost končnih izdelkov. Poudarek na domačih pridelkih in tradicionalnih metodah pridelave je ključen za zadovoljstvo tako rejcev kot končnih kupcev, ki prisegajo na domače.
Inovativni pristopi v pridelavi in tehnološka naprednost
Kmetija Škornc ni le tradicionalna, temveč tudi tehnološko izjemno napredna. Vsa pridelava je podprta z najsodobnejšo tehnologijo, kar omogoča učinkovito in natančno obdelavo zemlje ter gojenje posebnih vrst poljščin. Kljub obsegu dela, ki ga opravlja sam, mu pri tem pomaga žena Natalija ter občasno prijatelji, kar poudarja družinsko naravnanost kmetije. Izjema je najem kombajna za žetev, kar je praktično edina zunanja delovna sila, ki jo kmetija potrebuje.
Ena izmed ključnih tehnoloških pridobitev je GPS-traktor, ki omogoča vodenje vseh traktorskih priključkov z natančnostjo do centimetra. To je še posebej pomembno pri specifičnih metodah obdelave. Na primer, plevel pri pridelavi fižola se ne odstranjuje več z motiko, temveč z električno plazmo. Kmetija opušča tudi tradicionalno oranje in se posveča konzervirajoči obdelavi zemlje v trakovih (strip-till). Ta metoda pomeni, da se obdela le tisti pas zemlje, na katerem so posejane določene rastline, kar prispeva k ohranjanju strukture tal in zmanjšuje erozijo. Cilj je v prihodnosti prehod na robotske sisteme, vendar so trenutno visoki finančni vložki ovira za takšen prehod. Pri gojenju posebnih rastlin si izkušnje večinoma nabirajo ob lastnih napakah, saj ni vedno mogoče opazovati sosedovih praks.
Gojenje starodavnih žit in poljščin: Ohranjanje dediščine
Kmetija Škornc se izstopa tudi po svoji izbiri poljščin, ki rastejo na njenih njivah. Čeprav je Savinjska dolina zgodovinsko gledano znana po pridelavi hmelja, kmetija goji tudi druge, manj običajne rastline, ki pa so imele v preteklosti pomembno vlogo. Konoplja se je na primer gojila na tem območju že veliko pred obdobjem, ko so se začeli saditi krompir, fižol in koruza, vendar se je ta praksa skoraj povsem pozabila.
Kmetija je ena redkih v Sloveniji, ki prideluje črni in modri emmer. Emmer je starodavno žito, ki velja za drugega najstarejšega prednika pšenice in ga že tisočletja gojijo na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Italiji, kjer je znan kot »farro vero« oziroma prava pšenica. Gojenje teh starodavnih vrst žit ni le način pridelave, temveč tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
Prodaja končnih pridelkov in izdelkov: Direktno od vil do vilic
Filozofija kmetije Škornc je, da vsak pridelek proda potrošniku brez vmesnih predelovalnih postopkov. To pomeni, da na trgu ponujajo končne pridelke in izdelke, kot so oluščen grah in fižol, ričkovo olje, konopljino olje, olje črne kumine ter različne kaše, vključno z ajdovo, proseno kašo in kašo iz emmerja. Ta pristop jim omogoča, da ohranijo najvišjo kakovost in hranilno vrednost pridelkov ter ponudijo potrošnikom pristne in zdrave izdelke. S tem se izognejo konkurenci s kmetijami, ki se ukvarjajo z monokulturno pridelavo in masovno proizvodnjo.
Izzivi pri pridobivanju ekoloških semen in uporaba tehnologije
Pridobivanje ekoloških semen je pogosto zahteven proces. Kmetija Škornc večino semen prideluje sama, z izjemo konoplje in maka, za katera je treba kupovati certificirana semena. Certificirani ekološki pridelovalci lahko sicer kupujejo semena, ki so na sortni listi EU in imajo ekološki certifikat. V primeru, da ekoloških semen ni na voljo na trgu, je treba zaprositi za dovoljenje za nakup konvencionalnih semen, ki pa ne smejo biti tretirana z razkužili ali drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
Uporaba drona na kmetiji je omejena. Dron ni primeren za sejanje vseh vrst poljščin, kot sta fižol ali koruza. Škropljenje z droni je v EU prepovedano, kmetija pa tudi sicer ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev iz nabora pesticidov, herbicidov ali insekticidov, niti umetnih gnojil, saj je strogo zavezana ekološki pridelavi. Namesto tega uporabljajo različne biostimulanse v obliki pripravkov iz alg ali kompostnega čaja, ki jih nanašajo na rastline s pomočjo drona.
Gnojenje in biodinamični pristopi
Njive na kmetiji Škornc se gnojijo s posevki določenih rastlin ali z uporabo bakterij in mikroorganizmov, ki živijo v simbiozi z rastlinami. Poseben način priprave kompostnega čaja vključuje gojenje deževnikov v velikem vojaškem kotlu, njihov izcedek pa se uporablja kot biostimulans.
Kmetija sicer ni uradno registrirana kot biodinamična, vendar še vedno uporablja nekatere biodinamične pristope, s katerimi se je srečala že pred 35 leti med čebelarjenjem. Biodinamični postopki, kot je setveni koledar, nakazujejo najprimernejše dneve za delo s čebelami, kar se odraža v manj pogostih pikih ali bolj intenzivnem medenju dreves na določene dneve. Ti pojavi so pokazatelj, da biodinamični pristopi delujejo, tudi za tiste, ki so skeptični.
Oljnice in odpor do hladno stiskanih olj
Kmetija se že približno deset let ukvarja z gojenjem oljnic, navdušenje nad njimi pa je zraslo po obisku sejma v Avstriji. V začetku je naletela na odpor, saj so nekateri fitnes guruji trdili, da so rastlinska olja škodljiva. Ta trditev je izvirala iz napačnega prevajanja literature iz ZDA, kjer so poznali predvsem rafinirana rastlinska olja, ne pa hladno stiskanih, kot jih prideluje Kmetija Škornc.
Kljub temu, da kmetija ne konkurira večjim pridelovalcem glede količine, se na tržnicah in v nekaterih specializiranih trgovinicah srečuje s pričakovanji kupcev, da bi njeno olje črne kumine moralo imeti ceno, primerljivo s ceno olja s Kitajske. To poudarja potrebo po izobraževanju potrošnikov o vrednosti in kakovosti hladno stiskanih ekoloških olj.
Lesni pepel kot naravno gnojilo: Izkušnje in izzivi
Kmetija Škornc je ena izmed pionirjev pri uporabi lesnega pepela kot naravnega gnojila v Sloveniji, praksa, ki je bila poznana že tisočletja. Lesni pepel, ki je stabiliziran in izvira iz kemično neobdelanega lesa, vsebuje številne koristne minerale, zrahlja zemljo, zmanjša potrebo po oranju in poveča sposobnost zadrževanja vlage. S sežiganjem biomase bo pepela vedno več, zato je njegova uporaba v kmetijstvu dobrodošla. Z vračanjem pepela v zemljo se vrača tudi ogljik, kar pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa.
Kljub očitnim koristim in pridobljenim dovoljenjem s strani občine inšpektorata za okolje in prostor, se je kmetija soočala s številnimi prijavami in anonimkami s strani nekaterih občanov, ki jih je motilo občasno prašenje z njiv. Kljub temu, da je inšpektorat za okolje in prostor že lani ugotovil, da Škorjanc uporablja pepel iz neonesnaženega lesa, in je postopek ustavil, ter da agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja med rednimi kontrolami ekološke pridelave ni ugotovila nepravilnosti, so se zapleti nadaljevali. Inšpektorat za kmetijstvo je potrdil, da kmetu lesnega pepela za gnojilo ni mogoče prepovedati. Ko so se pojavili problemi z deponijo pepela zaradi zapletov, je bilo treba iskati rešitve.
Zgodba Kmetije Škornc ponazarja, kako pomembno je ozaveščanje o prednostih ekološkega kmetovanja in uporabe naravnih metod, ki temeljijo na tisočletjih znanja, hkrati pa poudarja tudi izzive, s katerimi se srečujejo inovativni pridelovalci v sodobnem svetu.
Operacija za povečanje deleža ekološko pridelane hrane
Aktivnosti operacije, ki se bodo predvidoma zaključile v septembru 2024, se osredotočajo na povečanje deleža in promocijo ekološko pridelane hrane. V okviru operacije bodo opravljene analize ponudbe, z investicijami v novo solarno elektrarno, pnevmatski sejalnik, set za krmiljenje in linijo za predelavo jabolk pa se bo povečala količina ekološko pridelane hrane. Ureditev starih oziroma vzpostavitev novih tržnih prostorov bo omogočila lažji dostop končnim kupcem do kvalitetne hrane. Skupna vrednost operacije, ki jo izvajajo partnerji iz Slovenije in Bolgarije, znaša 1.129.089,61 EUR z DDV.
Ta ambiciozna operacija odraža širše zavedanje o pomenu ekološke pridelave in potrebi po podpori kmetijam, kot je Kmetija Škornc, ki s svojim delom postavljajo nove standarde v kmetijstvu. Njihova predanost inovacijam, ohranjanju tradicije in skrbi za okolje predstavlja navdihujoč zgled za prihodnost trajnostnega kmetovanja.