Slovenija, dežela zelenih dolin in slikovitih hribov, je dom številnim ekološkim kmetijam, ki na območjih, kjer se tradicija srečuje z modernimi pristopi, ohranjajo naravo in pridelujejo zdravo hrano. Te kmetije, pogosto locirane na obrobju naselij ali na težko dostopnih terenih, predstavljajo pomemben del slovenskega kmetijstva in ponujajo vpogled v trajnostne načine pridelave, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter razvoja podeželja. V tem članku bomo raziskali raznolikost teh ekoloških kmetij, njihove edinstvene zgodbe, pristope k pridelavi in izzive, s katerimi se soočajo, ter njihovo vlogo pri zagotavljanju kakovostne hrane in ohranjanju podeželskega okolja.
Kmetija Čilčevi: Sirarstvo in ohranjanje avtohtonih pasem na Krasu
Ekološka kmetija Čilčevi, ki se nahaja v starodavni vasici Pedrovo na robu Krasa nad Vipavsko dolino, je primer kmetije, ki se osredotoča na sonaravno kmetovanje in ohranjanje starih avtohtonih pasem koz in ovc. Njihovo delovanje je tesno povezano z vzdrževanjem tisočletne kulturne krajine, zlasti bogatih kraških suhih travišč, kjer se živali prosto pasejo. Bogato mleko, ki ga pridobijo od koz in ovc, jim omogoča izdelavo raznovrstnih mlečnih izdelkov, ki v sebi odražajo okuse prvobitne narave in prvinskosti živali. Med njihovimi izpostavljenimi izdelki najdemo plemeniti kozji sir z oglejem ter pedro zorjene kozje in ovčje sire, ki so rezultat skrbne pridelave in tradicionalnih metod. Kmetija Čilčevi s svojim pristopom predstavlja pomemben doprinos k ohranjanju dediščine in biotske raznovrstnosti na območju Krasa.
Kmetija Brhanovi: Raznolikost pridelkov in mednarodno sodelovanje v Brkinih
Ekološka kmetija Brhanovi, ki leži na jugozahodnem robu Brkinov v Gradišici pri Materiji, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina in Metka Dujc vodita kmetijo, ki se ponaša z ekološko pridelavo zelenjave, vzpostavitvijo drugega rastlinjaka ter rejo goveda, oslov, ovac in kokoši. Na Brhanovih so dobrodošli tudi prostovoljci iz različnih držav, kar ustvarja edinstveno mednarodno okolje, kjer se mešajo družinski člani in gostje z vsega sveta. Angleščina je pogosto najpogostejši jezik sporazumevanja, kar priča o odprtosti kmetije do sodelovanja. Vsi, ki delajo na kmetiji, se vsak dan zberejo ob veliki leseni mizi v skupni kuhinji na kosilu, kjer uživajo v hrani, ki jo sami pridelajo. Prostovoljci v zameno za nastanitev in hrano pomagajo pri različnih kmetijskih opravilih, kot so sajenje, pletje, pobiranje in čiščenje zelenjave. Gospodar kmetije, Gregor Slavec, je bil prejemnik naziva "inovativni mladi kmet leta 2021" in je kot prvi v Sloveniji prejel evropsko nagrado za mlade kmete za "najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij". Njegova vizija presega zgolj nagrade; osredotoča se na trajnostno pridelavo in razvoj kmetije.
Kmetija na robu Ilirskobistriške občine: Ohranjanje avtohtonih pasem in sonaravno gojenje
Srednje velika kmetija, ki se nahaja na severnem robu Ilirskobistriške občine v naselju Knežak, se posveča ohranjanju slovenskih srnastih koz in drežniških koz, saj čutijo poslanstvo ohraniti edino slovensko avtohtono pasmo koz. Poleg koz redijo tudi 10 odraslih krav cikastega goveda in plemenskega bika ter štajerske kokoši, s čimer ohranjajo tradicijo mešanih kmetij. Na kmetiji najdemo tudi štiri dalmatinske osličke, ki so ujahani in zelo lepo vodljivi. Vsako poletje kmetija posveti veliko časa malinjaku, ki je eden večjih v regiji, s 660 sadikami, ki jih ročno obirajo od maja do oktobra. Za dobro rast malin skrbijo avtohtone kranjske sivke, ki prebivajo v 30 panjih, s čimer se zagotavlja opraševanje.
Kmetija v Tacnu: Tradicija, samopostrežna prodajalna in raznolika ponudba
Kmetija v Tacnu, pod Šmarno goro, ki se nahaja na idiličnem robu Ljubljanske kotline, nadaljuje tradicijo, ki se je začela pisati že leta 1930. Tretja generacija ponosno gospodari na kmetiji, ki je leta 2016 stopila na pot ekološkega certificiranja. Verjamejo, da si njihovi kupci zaslužijo hrano, ki je polna hranil, bogatega okusa in pridelana brez umetnih gnojil ali pesticidov. V središču kmetije stoji samopostrežna prodajalna, ki deluje na podlagi zaupanja in tesnega odnosa s kupci. Možnost naročanja preko spletne strani www.kmetija-burgar.si omogoča vnaprej načrtovan nakup. Na kmetiji uspeva več kot 30 vrst sezonske zelenjave, med katerimi izstopajo paradižnik, paprika, kumare in solata, ki jo gojijo skoraj celo leto. Poleg svežih pridelkov ponujajo tudi domače vložnine, zeliščne sirupe in mlevske izdelke. Spomladi je možno naročiti tudi ekološke sadike zelenjave.
Zakaj preiti na ekološko kmetovanje?
Kmetija Ferlinc: Od tradicionalne rejo do sodobne ekološke kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi
Kmetija Ferlinc, ki se nahaja v objemu narave, združuje tradicijo in podjetniški pristop. Od leta 2003 se razvija kot ekološka kmetija, kjer je leta 2008 Jože Ferlinc prevzel vodenje in skromno, samooskrbno posestvo preoblikoval v sodobno tržno ekološko kmetijo. V desetih letih je razširil in diverzificiral dejavnosti skozi vse leto, da se je lahko v celoti posvetil kmetijstvu. Tradicionalno so se na kmetiji ukvarjali z živinorejo in gozdarstvom, a so govedo nadomestili s tropom 70 ovac. Kmetija obsega 16,5 hektarjev obdelovalnih površin, kjer pridelujejo sadje za sokove in kis, žita, ter šparglje. Dejavnost širijo z razvojem dopolnilnih storitev, kot je turistična ponudba in stiskanje jabolk v sokove za številne stranke. Jože, ki je študiral na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, je znanje o ekološkem kmetovanju poglobil na številnih kmetijah po Sloveniji in bil zaposlen kot kontrolor pri mariborskem inštitutu Kon-Cert, kar mu je omogočilo vpogled v celoten ekološki sektor.
Na kmetiji sobivajo več generacij: Jože z ženo Marijo in otroki Evo, Rokom in Manco ter starša Anka in Simon si delijo delovna opravila. Ekološko kmetovanje je v Sloveniji in EU v porastu, Jože Ferlinc pa v tem pristopu vidi številne prednosti. Kljub temu, da so že pred vstopom v ukrep ekološko kmetovanje kmetovali tradicionalno, so z nadgradnjo dejavnosti le-to še izboljšali. Kupci vse bolj posegajo po ekoloških izdelkih, povpraševanje v Sloveniji pa bistveno presega ponudbo, kar predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja vključevanje v shemo kakovosti "Ekološko kmetovanje".
Eden izmed ključnih stebrov kmetije je gozdarstvo, s prodajo hlodovine ustvarjajo pomemben del prihodkov. Vendar pa so zaradi vremenskih ujm, kot so žled leta 2014 in vetrolomi leta 2017 in 2022, morali izvajati predvsem sanitarno sečnjo drevja. Jože je usposobljen za delo v gozdu, obvlada več področij in se trudi spremljati širjenje lubadarja.
Spomladi sezono začnejo z ekološko pridelavo špargljev na 70 arovih površin z okoli 11.000 sadikami, ki jih pobirajo dnevno. Nasad je ograjen zaradi nevarnosti divjadi. Kot ekološki pridelovalec špargljev so omejeni pri gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev, gnojijo z lastnim ovčjim gnojem in uporabljajo bakrovo gnojilo kot fungicid. Kljub zahtevnejšim razmeram za pridelavo špargljev v primerjavi z ravninskimi območji, so na kmetiji zadovoljni s količino pridelka, saj povpraševanje presega pridelavo. Jože ne more razširiti nasada zaradi pomanjkanja ustreznih površin v bližini, saj bi bila pridelava na oddaljenih lokacijah logistično in stroškovno prezahtevna. Vse šparglje prodajo neposredno končnim kupcem.
Na skoraj štirih hektarjih njiv pridelujejo predvsem piro, ki jo zmeljejo v polnovredno moko. Jeseni se posvetijo predelavi sadja, predvsem starih sort jablan, kot so mošancelj, carjevič in bobovec. Uredili so prostor za stiskanje sadja in pričeli s polnjenjem jabolčnega soka v steklenice. Dejavnost je predvsem storitvena - z lastnim sadjem letno pridelajo okoli 6000 litrov soka, za druge pa stisnejo tudi do 100.000 litrov. V ponudbi imajo različne vrste jabolčnega soka, letos pa bodo poskusili tržiti tudi cider, gazirano alkoholno pijačo iz fermentiranega jabolčnega soka, ki je še posebej priljubljena v Angliji, Španiji in Franciji, pri nas pa pridobiva na prepoznavnosti. Na kmetiji Ferlinc nudijo tudi storitev prešanja sadja.
Pomemben vir dohodka predstavlja tudi ovčereja; čreda 70 odraslih ovc jezersko-solčavske pasme se pase na strmih pobočjih nad kmetijo in pomembno prispeva k ohranjanju krajine. Večino izdelkov prodajo neposredno, ključna prednost trženja pa so priporočila zadovoljnih kupcev. Cena mesa ni posebej visoka, znaša okoli deset evrov na kilogram. Kmetija Ferlinc je vključena v Intervencijo IRP28 Dobrobit živali, v podintervenciji dobrobit živali - drobnica.
Čeprav je kmetija že danes razmeroma razvita, Jože vidi še veliko priložnosti za prihodnost. V lasti imajo posest na hribu Ruta, kjer razvijajo turistično ponudbo z luksuznimi apartmaji, zunanjo savno in bazenom. V spodnjem delu hiše je večnamenski prostor za oddajanje skupinam, poleg pa tudi kuhinja. V stari kašči so uredili muzej starega kmečkega orodja. Jožetova vizija je ustvariti več prihodka z neposredno prodajo in dodatnimi storitvami, saj v tem vidi veliko priložnost ekološke kmetije. Medtem ko pri prodaji mesa višja dodana vrednost ni bistvena, pa so opazne razlike pri moki, zlasti pirini, ki jo uspešno tržijo. Z nasadom špargljev in predelavo jabolk v jabolčni sok so še povečali raznolikost ponudbe. Prostore za predelavo jabolk so uredili s pomočjo sredstev Skupne kmetijske politike iz razpisa za mlade prevzemnike.
Te ekološke kmetije, vsaka s svojo edinstveno zgodbo in pristopom, dokazujejo, da je mogoče na obrobju podeželja ustvarjati trajnostno, kakovostno in inovativno kmetijstvo, ki spoštuje naravo in prinaša korist tako pridelovalcem kot potrošnikom. Njihovo delo je ključno za ohranjanje podeželskega okolja, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje zdrave hrane za prihodnje generacije.