Slovensko kmetijstvo se sooča z vedno več izzivi, od neugodnih političnih odločitev in vse pogostejših vremenskih ujm do slabe pogajalske moči kmetov. Poleg tega se povečujejo težave zaradi neustreznega upravljanja z divjadjo in zverjadjo, kar predstavlja resno grožnjo pridelkom in živini. Kljub tem oviram pa se nekatere kmetije, kot je Kmetija Lenarčič, uspešno usmerjajo v trajnostne in ekološke prakse, ki zagotavljajo ne le preživetje, temveč tudi razvoj in ohranjanje podeželja.
Od Tradicije k Inovacijam: Zgodovina Kmetije Lenarčič
Družina Dimic iz Šembij, ki obdeluje 54 hektarjev površin (35 hektarjev lastnih in 19 najetih), se z ovčerejo ukvarja že 45 let. Kmetija, ki je nekoč obsegala le okoli 12 hektarjev, je prestala številne preobrazbe. Rudi Dimic, ki se je na kmetijo "priženil" iz Trbovelj, je sledil nasvetu svojega tasta, naj ne prodaja zemlje, ter s prvotno majhno čredo šestih ovac postavil temelje za širitev.
V zadnjih letih se je kmetija soočala z izzivi, kot je gradbena kriza leta 2008, ki je zmanjšala povpraševanje po jagnjetini. To je spodbudilo iskanje novih možnosti. S pomočjo prijatelja Andreja Kuharja so ovčerejo dopolnili z rejo cik. Danes kmetija gosti 24 krav dojilj in ima lastnega bika, medtem ko je čreda ovac stabilizirana na 90 glavah.
Do pred nekaj let je kmetija uspešno gojila zelje za kiskanje, s čimer so pridelali tudi do 25 ton letno, ki so ga prodajali po vsej Sloveniji. Vendar pa je ekološka pridelava zelja zahtevala izjemno veliko ročnega dela, kar je vodilo v opustitev te dejavnosti. Danes se kmetijska dejavnost bolj osredotoča na rejo govedi in ovac.
Izzivi Divjadi in Zveri: Stalna Grožnja Kmetijstvu
Slovensko kmetijstvo se sooča z vse večjo škodo, ki jo povzroča divjad in zverjad. Rudi Dimic izpostavlja problematične populacije jelenjadi, divjih prašičev, šakalov, medvedov in volkov. "Imamo še dva hektarja orne zemlje v kompleksu, na hektarju in pol pridelujemo žita v kolobarju, je pa to izredno težko zaradi divjadi," pojasnjuje. Škoda, ki jo povzročajo predvsem divji prašiči in jelenjad, je iz leta v leto večja, še posebej na koruzi.
Črede jelenjadi, ki včasih štejejo tudi po 30 glav, povzročajo znatno škodo na pašnikih in poljščinah. "Letos smo imeli zelo velike probleme zgodaj spomladi, ko zaradi suše nismo imeli kje pasti živine, saj so bili pašniki povsem popaseni od jelenjadi," dodaja Rudi.
Še bolj alarmantne so škode, ki jih povzročajo volkovi. Nedavni napadi, ko so volkovi poklali tri ovce kljub ustrezni zaščiti pašnikov in prisotnosti pastirskih psov, ter drug dogodek, ko je bilo poklanih 18 ovac, kažejo na resnost problema. Rudi pripoveduje o pretresljivem dogodku, ko so volkovi napadli mlado oslico, ki je bila s kravami v nočni obori. Kljub električni ograji so volkovi uspeli podreti oboro, kar je povzročilo paniko med živalmi. Oslico so volkovi ujeli in pokončali, pri čemer so jo očitno napadli še živo.
Te izkušnje poudarjajo potrebo po učinkovitejših ukrepih za obvladovanje populacij divjadi in zveri ter za boljšo zaščito kmetijskih površin.
Rešitve in Prihodnost: Kmečki Turizem in Ekološko Partnerstvo
Kljub izzivom se družina Dimic trudi najti rešitve za nadaljnji razvoj. Rudi upa, da bo kmetijo prevzel mlajši sin Iztok, ki je "rojen kmet" in izjemno navezan na živali. Kljub temu pa Iztok trenutno ne vidi ekonomske upravičenosti prevzema kmetije zaradi visokih stroškov in obveznosti, povezanih s prevzemom kmetije. Kljub temu večino dela na kmetiji opravlja prav on. Starejši sin Žan, ki obiskuje srednjo šolo, prav tako kaže zanimanje za kmetijo, kar daje upanje za nadaljevanje tradicije.
Rudi razmišlja o vključitvi kmečkega turizma, skupaj z molznimi kravami in predelavo mleka, kot potencialni poti za razvoj. To bi lahko prineslo dodatne prihodke in diverzificiralo dejavnosti kmetije.
Druga pomembna iniciativa, ki se navezuje na ekološko kmetovanje, je sodelovanje z Društvom za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci v projektu partnerskega kmetovanja. Ta oblika distribucije hrane od kmeta do skupine posameznikov podpira lokalno ekonomijo, malega kmeta, zmanjšuje ekološki odtis in krepi stike med kmeti in mestnim prebivalstvom.
Kmetija Lenarčič: Primer Ekološke Usmeritve in Družbene Povezanosti
Na drugi strani slovenske pokrajine, v Bruni vasi pri Mokronogu, deluje Kmetija Lenarčič. Mladi prevzemnik je kmetijo prevzel leta 2011 in jo preusmeril iz tradicionalne prireje mleka in mesa v sodobno kmetovanje z usmeritvijo v ožjo specializacijo. S pomočjo sredstev za mlade prevzemnike in javnih razpisov je kmetija doživela znatno posodobitev.
Danes kmetija gosti 140 živali, od tega 70 krav molznic z robotsko molžo in 70 plemenskih živali za remont črede. Obdelujejo 28,5 hektarjev zemljišč, letno pa prodajo 120.000 litrov mleka in 15 pitancev. Ta preobrazba je mlademu prevzemniku in njegovi družini zagotovila delovno mesto in predstavila novost sodobnega kmetovanja v kraju.
Matevž Lenarčič, pilot in raziskovalec, je prav tako povezan s tem imenom. Njegova znanstveno-raziskovalna naloga, osredotočena na merjenje onesnaženosti s črnim ogljikom v Sredozemlju in Alpah, poudarja povezavo med okoljskimi vplivi in globalnimi spremembami, vključno s taljenjem ledenikov. Čeprav ni neposredno povezan s kmetijo, njegovo delo odraža širši pomen okoljske ozaveščenosti, ki je ključna tudi za trajnostno kmetovanje. Njegova misija poudarja vpliv onesnaženja na klimatske spremembe in ogroženost vodnih virov, kar je pomembno sporočilo za kmetijstvo.
Skupni Izzivi in Priporočila za Prihodnost
Okrogla miza v Mokronogu, ki jo je pobudil Andrej Lenarčič, govedorejec in predsednik Govedorejskega društva Trebnje, je izpostavila ključne probleme slovenskega kmetijstva. Kmetje si želijo pridelke, ne le odškodnine, zato je nujno učinkovito upravljanje z divjadjo. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je poudaril, da se premalo govori o škodah po divjadi, čeprav te nastajajo vsak dan. Ministrstvo za okolje in prostor pa nima več sredstev za izplačevanje škod po zaščitenih živalih.
Divji prašiči delajo škodo
Marjan Kumelj iz ZGS je poudaril pomen prijavljanja vseh škodnih dogodkov, ne glede na njihovo velikost, za pravilno načrtovanje odstrela. Kmetijski svetovalec Vinko Merzel je dodal, da so škode, ki jih povzroča divjad, vse večje in presega mejo sprejemljivega. Opozoril je tudi na posredne škode, kot je bulava snet na koruzi, ki lahko povzroči toksičnost krme.
Učinkovito odvračalo, kot je elektroograja, je drago in delovno intenzivno. Dr. Matevž Adamič iz MKGP je pozval lovske družine k večji aktivnosti in zavedanju vseh škodnih dogodkov v sistemu Lisjak, ne glede na višino odškodnine. Sprejet je bil poziv kmetom, naj prijavijo vsako škodo, da bo upravljanje z divjadjo bolj učinkovito.
Zgodbe Kmetije Lenarčič in družine Dimic ter izsledki okrogle mize kažejo na nujnost celovitega pristopa k reševanju problemov v slovenskem kmetijstvu. Kombinacija ekoloških praks, inovativnih pristopov, učinkovitega upravljanja z divjadjo in močnejšega povezovanja kmetov je ključna za zagotavljanje trajnostne prihodnosti kmetijstva in ohranjanje podeželja.