V današnjem času, ko se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja narave in zdravega načina življenja, postaja ekološko in biodinamično kmetovanje vse bolj prepoznavno in cenjeno. V ospredju te preobrazbe so posamezniki, ki s svojo vizijo in predanostjo tlakujejo pot trajnostnim praksam. Eden takšnih primerov je ekološka kmetija Franc in Franc, ki združuje dva različna pristopa k ekološkemu kmetovanju, a ju povezuje skupna želja po sožitju z naravo. V nadaljevanju bomo podrobneje spoznali zgodbo Franca Zavodnika z Brijega pri Žirovnici in Franca Špeharja, ki kmetuje v Beli krajini, ter njuni poti do ekološkega kmetovanja.
Franc Zavodnik: Od gradbeništva in politike do biodinamike
Zgodba Franca Zavodnika se začne na Bregu pri Žirovnici, kjer ima po mamini strani korenine in je obiskoval osnovno šolo. Po vrnitvi očeta iz partizanskih vrst in njegovi karieri oficirja, so se selili po Hrvaški in Sloveniji, dokler se niso po očetovi upokojitvi ustalili v Grosupljem. Kljub selitvam je Franc rad zahajal na Breg, kjer mu je stric podaril kos zemlje. Tam je pred štiridesetimi leti postavil hiško, ki se je sčasoma razvila v večjo hišo in vikend.
Poklicno se je Franc sprva posvetil gradbeništvu, le krajše obdobje po slovenski osamosvojitvi pa je bil aktiven v politiki. Njegova pot do kmetovanja je bolj zapletena. Po Titovi smrti je Franc spoznal, da se politika zlorablja za določeno idejo, zato je izstopil iz partije. V iskanju novega navdiha se je začel ukvarjati z jogo in ezoteriko. Prelomnica je sledila med potovanjem po Avstraliji, kjer se je pogovarjal z Aboriginom. Ta mu je dejal: »Zahodna civilizacija je že dvakrat propadla in tako, kot delate zdaj, bo še tretjič. Preveč ste izgubili stik z naravo, s kozmosom, z ritmi.« Te besede so ga globoko nagovorile. Le tri mesece po vrnitvi iz Avstralije je kupil zemljišče na Bregu in se odločil, da bo na njem kmetoval brez kemije, na način, prijazen naravi.
Sprva ni vedel, kako naj se tega loti. Nakupil je veliko knjig o ekološkem kmetovanju, a ni vsega razumel. Ključni trenutek je bil, ko mu je v roke prišel setveni koledar Marije Thun, s katerim je dobil tudi naslov prvega biodinamičnega društva v Sloveniji, Ajda Vrzdenec. Odločil se je za šolo biodinamike.
Bistvo biodinamičnega kmetovanja, kot ga pojasnjuje Franc, je v popolni opustitvi uporabe kemičnih sredstev. Medtem ko konvencionalno kmetovanje dovoljuje uporabo vseh registriranih kemičnih sredstev, integrirano kmetovanje (slovenska posebnost, ki je v nasprotju s konceptom Evropske unije) dovoljuje omejeno število teh sredstev, ekološko kmetovanje pa uporablja le tista, ki so izdelana na osnovi naravnih materialov. Biodinamično kmetovanje pa gre še korak dlje: dovoljena je le uporaba tistega, kar kmet sam ustvari.
Osnova za gnojenje in izdelavo komposta je gnoj živali - krav, ovc, koz, perutnine. Zato morajo biti na biodinamični kmetiji prisotne tudi živali. Gnoj se zloži v grede ali grebene, dodajo se kompostni pripravki iz koprive, rmana, kamelice, hrastovega lubja in regrata. Vse skupaj se poškropi z baldrijanom, pokrije z zastirko ali slamo, nato pa se pritegnejo "k sodelovanju" deževniki. Po šestih mesecih, ko deževniki zapustijo kompostni kup, je postopek zaključen.
Proti škodljivcem in boleznim se na kmetiji Zavodnikovih borijo predvsem preventivno. Sadno drevje škropijo z apneno drozgo, ki deluje kot zaščita proti škrlupu in drugim boleznim. V primeru uši na češnji uporabijo pripravek iz koprive ali neemovo olje, ki poslabšuje pogoje za njihovo razmnoževanje.
Velik poudarek dajejo tudi kolobarju. Rastline razporedijo v štiri skupine - list, plod, cvet, korenina - in vrt razdelijo na štiri polja. Vsako leto skupine rastlin premestijo za eno polje naprej, s čimer vzpostavijo štiriletni cikel.
Na Zavodniku obdelujejo nekaj manj kot 1,5 hektarja zemljišča: približno pol hektarja je sadovnjaka, toliko je tudi njiv, preostanek pa predstavljajo travniki. V sadovnjaku prevladujejo češnje, na njivah pa pridelujejo predvsem stare sorte žit, vključno s staro egipčansko pšenico kamut, ter različne vrste zelenjave. Od živali imajo kokoši, race, gosi in ovce pasme belokranjska pramenka.
Posebnost kmetije so tudi objekti, ki so v celoti zgrajeni iz lesa, vključno s streho iz skodel in lesenimi žlebovi. Ker je posestvo na kmetijskem zemljišču, ni mogoče napeljati vodovoda in električnih vodov. Za zalivanje vrtnin in napajanje živali uporabljajo meteorno vodo, ki jo z vseh streh speljajo v dvajsettisočlitrski zbiralnik. Vodo za kuhanje enkrat na teden pripeljejo iz vasi. Elektriko pridobivajo iz sončne energije, občasno uporabijo agregat, načrtujejo pa tudi postavitev kanadske elise, ki že pri šibkem vetru proizvaja električno energijo.
Franc Zavodnik se usmerja tudi v ekološki turizem. V vasi, kjer so imeli vikend, so zgradili objekt, ki ga želijo preurediti v turistično kmetijo oziroma bio-nastanitveni objekt, kjer bi gostom ponujali zdravo bivanje v zdravem okolju.
»Pred desetimi leti so me sosedje malo čudno gledali, češ kaj se gre Zavodnik, nima pojma o kmetovanju. Na začetku je tako, da vsako novost spremlja skepsa, a s pomočjo stroke in medijev smo tudi biodinamiki postali bolj sprejemljivi. Za nas so pomembni kupci, ki so bistveno bolj ozaveščeni. Povpraševanje po ekološko ali biodinamično pridelani hrani je občutno večje od ponudbe, v trgovinah je kar osemdeset odstotkov ekološke in kar 99 odstotkov biodinamične hrane uvožene,« pojasnjuje Franc. Poleg kmetovanja vodi tudi zavod Demeter, ki je vmesni člen med Demeter International in slovenskimi biodinamičnimi kmeti. Zavod je trenutno pridruženi član Demeter International, a bo na konferenci v Sloveniji postal polnopravni član, kar bo omogočilo samostojno upravljanje z znamko Demeter v Sloveniji. V okviru širitve biodinamičnega kmetovanja poteka tudi usposabljanje dvajsetih mentorjev-svetovalcev.
Franc Špehar: Ekološko-biodinamično kmetovanje v Beli krajini
Druga zgodba o Francu prihaja iz Bele krajine, kjer se nahaja ekološka kmetija Franc Špehar, blizu reke Kolpe. Območje je izrazito kraško, nahaja se med 150 in 200 metri nadmorske višine. Kmetija se osredotoča na pridelavo zelenjave in žitaric ter na rejo ovac, vse po ekološko-biodinamičnih smernicah, kar pomeni brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Od leta 2009 imajo ekološki certifikat SI-EKO-001. Kot je značilno za slovenske kmetije, so tudi Špeharjevi v preteklosti pridelovali vsega po malo. Njihov trop tridesetih ovac jim zagotavlja zadostno količino hlevskega gnoja, kar pripomore k dobri založenosti površin s humusom. Poleg dobre priprave zemljišča je pomembno tudi dejstvo, da je Bela krajina relativno kakovostno okolje z vidika kakovosti zraka in vode.
V njihovi spletni trgovini je mogoče najti vloženo zelenjavo, moke, zdrobe in olja s kmetije Špehar, med drugim EKO kumarice v kisu, EKO paprike v kisu in EKO feferone v kisu. Kmetija Franc Špehar se nahaja le 3 km od mejnega prehoda Vinica.
Kmetija Sešlar: Tradicija, biodinamika in sirarstvo
Na ekološki, biodinamični kmetiji Sešlar se z ekološkim kmetovanjem ukvarjajo od začetkov certificiranja v Sloveniji (leta 1999). Leta 2006 so uvedli postopke kontrole in certificiranja za blagovno znamko Demeter, ki predstavlja kolektivno znamko za biodinamično kmetijstvo. Biodinamično kmetovanje predstavlja višji standard znotraj ekološkega kmetijstva, saj poleg splošnih zahtev upošteva še vrsto drugih naravnih in energetskih ciklov.
Osnovna kmetijska dejavnost na kmetiji Sešlar je reja krav molznic lisaste pasme. Imajo lastno sirarno, kjer pod blagovno znamko Demeter Sirarna Sešlar pridelujejo trdi sir. V prodajnem delu sirarne na kmetiji so na voljo tudi ekološka skuta in sirotka. Sire tržijo neposredno na kmetiji ter v specializiranih trgovinah z ekološko pridelano hrano. V sklopu kmetije upravljajo tudi z žago, kjer je na voljo žagan les in lesni sekanci.
Kmetija Sešlar se nahaja na regionalni cesti Trojane - Izlake. Izpred Trojan, malo pred naseljem Izlake, pri znaku Sirarna Sešlar zavijete desno. Nato se držite leve in nadaljujte 500 metrov v hrib do kmetije in sirarne na križišču.
Kmetija pri Mežnerju (Stoparjevih): Visokogorsko kmetovanje in ohranjanje avtohtonih pasem
Zgodba o Francu Stoparju z Domačije pri Mežnerju, ki leži kar 1180 metrov nad morjem, sega vsaj v 12. stoletje, ohranjeno pa je tudi njeno staro ime. Preden je kmetijo prevzel sedanji gospodar Franc Stopar, je bila več kot 35 let zapuščena, saj je njegov oče moral v dolino za preživetje. Prav oče ga je spodbujal k vpisu na srednjo kmetijsko šolo in vrnitvi na domačo grudo.
Ekološka reja cikastega goveda je le ena od številnih dejavnosti na tej visokogorski kmetiji. Na okoli 14 hektarjih obdelovalne zemlje Stoparjevi vzrejajo približno 15 krav, ostalo so telički, ki jih kot bikce prodajo. Letno oddajo okoli 5 glav ekološko rejenih živali, sodelujejo pa s Koroško zadrugo, ki skrbi za dobavo mesa do prodajnih polic. Prirasti na visokogorskih kmetijah so omejeni, saj v poletnih mesecih uspejo kositi le dvakrat. Pašništvo pa kljub temu pomaga ohranjati domačijo in vzdrževati najbolj strme travniške površine.
Kmetija Stoparjevih je vključena v mrežo ARK (Avtohtone pasme), ki združuje kmetije, zavezane ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Posebno vlogo pri tem ima reja živali, saj z njo ohranjajo biotsko pestrost slovenskega živinoreje. Na kmetiji vzrejajo avtohtone pasme: cikasto govedo, kršopoljskega prašiča in štajersko kokoš.
Franc je zadolžen za skrbno selekcijo plemenskih živali in semenskega materiala, ki bo pomemben tudi za prihodnje generacije slovenskih kmetovalcev. S sodelovanjem z gensko banko Franc na hribovski domačiji, ki se ne more neposredno konkurirati dolinskim kmetijam, zagotavlja dodatne prihodke za življenje, ki ga je ustvaril z ženo Ljubico. Njihovi štirje otroci so večinoma že samostojni in imajo svoje poklice: zdravnica, odvetnica, gozdar, najmlajši pa še študira veterino. Ali bo kdo od njih nadaljeval tradicijo tisočletne kmetije pri Mežnerju, je še prezgodaj reči, a Franc je izjemno ponosen tako na svoje prednike kot na potomce, ki jih še vedno povezuje domača, koroška zemlja - po eni strani težka in zahtevna, po drugi pa polna nepopisnih lepot.