Slovenija, dežela zelenih gričev in neokrnjene narave, je dom številnim kmetijam, ki se zavezujejo k ekološkim principom pridelave. Te kmetije niso le proizvajalke hrane, temveč so nosilke zgodovine, tradicije in vizije trajnostne prihodnosti. Njihova zgodba se pogosto začne v idiličnih predelih, kjer se mestni vrvež konča in se razprostirajo gričevnata zelena območja, prežeta z zgodbami preteklih generacij. Objekti na nekaterih lokacijah so vidni že na zemljevidih iz 17. stoletja, kar priča o večstoletni povezanosti človeka z zemljo in njeno obdelavo. Skozi čas so se dejavnosti na teh kmetijah spreminjale - od živinoreje, poljedelstva, vinogradništva do gostinstva - a bistvo ostaja isto: skrb za zemljo in njene darove.
Zgodovina in razvoj ekoloških kmetij
Zgodovina ekološkega kmetovanja v Sloveniji ni enovita, temveč je mozaik posameznih zgodb, ki se prepletajo in bogatijo. Nekatere kmetije, kot je Ekokmetija Habjan, so svojo ekološko pot začele relativno nedavno, leta 2009, s pridobitvijo ekološkega certifikata in aktivnim pristopom k trženju zelenjave in drugih pridelkov. Njihova blagovna znamka je mlada, od leta 2012, a zgodovina njihove kmetije sega bistveno dlje. Kljub temu, da kmetija ni bila nikoli velika in specializirana, so se skozi generacije ukvarjali z različnimi vrstami živinoreje in pridelave. Pomembna prelomnica je bila pred 25 leti, ko so opustili govedorejo in se preusmerili v rejo drobnice, natančneje ovac pasme JSR. Danes njihova čreda šteje 90 živali, kar predstavlja pomemben del njihove dejavnosti.
Drugačne poti so ubrale druge kmetije. Kmetija Pavlič je na slovenskem trgu prisotna že 17 let, od leta 1999, ko so na štirih lokacijah zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake. Njihova lokacija v Sloveniji je bila ena izmed njih, kjer so zasadili sorto jabolk Topaz. Do danes so pridobili kar 16 ekoloških certifikatov, njihovi sadovnjaki pa merijo 8,6 hektarjev. Te površine predstavljajo kar 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji. Pridelujejo osem različnih sort jabolk, pri čemer Topaz prevladuje s 70 odstotki površin. Njihova filozofija je živeti z naravo in ponuditi potrošnikom zdravo sadje, ki ne vsebuje pesticidov in nitratov.
Nekatere kmetije so se specializirale na specifične pridelke. Kmetija Saksida, ki se nahaja v Vipavski dolini, je pred 20 leti začela s pridelavo kakija, pred 6 leti pa so se zaradi prekomernega škropljenja v vinogradu posvetili izključno sadjarstvu. Danes na štirih lokacijah gojijo kakije, marelice, breskve, češnje, mandlje, orehe, lešnike, jabolka, kivi, oljke in fige, nedavno pa so dodali še 50 sadik feijoe. Njihova kmetija obsega nekaj čez 1 hektar intenzivnih površin, vendar je pridelka toliko, da ga je potrebno prodajati. Ob vabilu v Zeleni krog, predvsem zaradi kakija in kivija, so se odločili za ekološko pridelavo.
Raznolikost ekoloških pridelkov in dejavnosti
Spekter ekoloških pridelkov v Sloveniji je izjemno širok in odraža bogastvo naravnih danosti. Kmetija POLENŠAK, znana tudi kot "Krambergerjeva domačija", se nahaja v Sveti Ani v osrčju Slovenskih goric in ponuja svežo ekološko zelenjavo, vzgojeno iz domačega semena. Poleg tega se ukvarjajo z živinorejo, imajo govedo, ki se pase na prostem, ter prašiče in kokoši nesnice, ki so krmljene z naravno hrano. Njihov pristop temelji na spoštovanju narave in ohranjanju zdravega okolja, brez uporabe umetnih gnojil in škropiv.
Na drugi strani države, v Renčah, se nahaja kmetija "Pri Nunčih" Pregelj. Njihova zgodba sega v čas med obema svetovnima vojnama, ko so zbirali mleko od okoliških kmetov. Danes se ukvarjajo z rejo koz, ki jih imajo okoli 100, v pomladanskem času pa se njihovo število poveča na 200. Mleko predelujejo v mlečne izdelke, kot so siri, sirni namazi, skuta in jogurti. Kot zanimivost, vse, kar ostane od predelave mleka, kot je sirotka, pojedo njihovi krškopoljski prašiči, kar kaže na celovito izrabo virov.
Družina Reberšak, ki domuje v vasi Osenca pri Celju, je manjša hribovska kmetija, ki se osredotoča na pridelavo senenega kravjega in kozjega mleka ter predelavo v vrhunske mlečne izdelke. So prvi v Sloveniji, ki so prejeli certifikat za seneno mleko. Njihovi izdelki so brez GSO in fitofarmacevtskih sredstev, saj kmetujejo na naravi prijazen način.
Čebelarstvo Veselič, s tradicijo, ki sega v leto 1918, se nahaja v neokrnjeni naravi Krajinskega parka Kolpa. Njihove bogate izkušnje se odražajo v kakovosti medu in drugih čeblaskih proizvodov.
Ekološka kmetija Videtič (Eko Markovi) v Beli krajini, ob reki Kolpi, prideluje poljščine, zelenjavo in se ukvarja z ovčerejo. Poleg tradicionalnih pridelkov, kot so pira, pšenica, proso, ajda, krompir in česen, gojijo tudi pozabljene kulture, kot so konoplja, lan, kamut, bela koruza in amarant. V zadnjem obdobju so investirali v sodoben mlin, novo pakirnico in manjšo prodajalno, obnovili pa so tudi sadovnjak, vinograd ter nasade lešnikov in orehov. V prihodnosti načrtujejo tudi plasiranje ekoloških proizvodov aronije.
Inovativnost in trajnostni pristopi
Kmetija RICORVO, ki se nahaja nad Izolo, ima tradicijo, ki sega v drugo polovico 19. stoletja. Danes na njej živijo tri generacije. Sprva so pridelovali grozdje za vina refošk in malvazijo, ter breskve in jagode. Leta 1990 so se odločili za zasaditev oljčnika, ki danes obsega okoli 300 oljk različnih sort. Posebnost njihovega ekstradeviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla je ustrezna grenkoba in pikantnost, ki temelji na vsebnosti različnih vrst oljk. Olje je ekološko pridelano v skladu z normativi, oljke so ročno obrane, hladno stiskane in skrbno skladiščene. Poleg oljčnega olja ponujajo tudi vložene oljke v slanici, pridelane po tradicionalnem postopku. Njihova odločitev za ekološko pridelavo je temeljila na zavedanju o škodljivosti konvencionalnih izdelkov in potrebi po zdravih naravnih izdelkih ter zmanjševanju nepotrebne embalaže.
Družinska kmetija "Zelena japka" je primer sodobnega kmetovanja, ki združuje tradicijo in napredne metode. Z bogato tradicijo, ki sega že več kot dvajset let ekološkega kmetovanja, sodelujejo več generacij. Znanje in izkušnje mlajše in starejše generacije se prepletajo, pri čemer se vse bolj izražajo sveži pogledi na kmetovanje, usmerjeni v napredne metode, tehnologije in digitalizacijo. Jaka, agronom, je leta 2018 uradno prevzel vodenje kmetije, vodilo pa ga je spoznanje, da kmetija ni last posameznika, temveč last generacij. Anja, zagovornica zdravega življenja in ekološke prehrane, skrbi za pridelavo domače zelenjave za samooskrbo družine. Alojz pa je svojo ljubezen do krav molznic zamenjal za jabolka in še vedno skrbi za prodajo na tržnicah ter predelavo žit.
Zgodovina in usmeritev kmetij skozi čas
Kmetija Kastelic, ki se nahaja v vasi Mali Vrh in ima prvo omembo v letu 1453, je danes v rokah četrte generacije družine Kastelic. V času 1. svetovne vojne je na kmetiji živela družina Miklič, ki so jim doma pravili "Jakljevi". Gospodar Jože Miklič je izgubil življenje v vojni, žena Frančiška pa se je ponovno poročila z Alojzem Kastelicem. Prva generacija si je zagotavljala dohodek z mešanim kmetijstvom, druga se je specializirala za vinogradništvo. Leta 1975 se je kmetija preusmerila v mlečno proizvodnjo, po letu 1995 pa v bolj delovno intenzivno panogo - sadjarstvo. Njihova skrb za jablan se začne že januarja z zimsko rezjo, aprila jih orošujejo ob nizkih temperaturah, po cvetenju pa razpnejo mreže proti toči. Plodove obirajo v plastične boks palete, ki jih skladiščijo v hladilnicah. Jabolka sorte Sansa obirajo že sredi avgusta in jih skladiščijo pri temperaturi od 0° C do 1,5° C. Izdelke prodajajo doma v prodajalni ali preko spletne trgovine, nudijo pa tudi dostavo na območju Novega mesta in Ljubljane.
Ekološka turistična kmetija Toncevi se nahaja v vasi Pedrovo, na robu kraškega roba s pogledom na Vipavsko dolino. Od leta 2006 se posvečajo reji živali (koze, zajci, kokoši), pridelavi vina (teran in malvazija), gojenju sadja, zelenjave in zelišč. Na kmetiji imajo dve sobi in dva apartmaja s skupno kapaciteto 21 postelj. Ponujajo zajtrke, kosila in večerje, ki temeljijo na domači hrani, pridelani na kmetiji ali kupljeni od lokalnih pridelovalcev. Poudarjajo pomen miru, tišine, odlične domače hrane in vrhunskih vin. Gostom nudijo možnost sprostitve ob sprehodih po naravi, kolesarjenju ali poležavanju ob bazenu.
Ekološka kmetija Zakošek leži sredi neokrnjene narave Kozjanskega. Po principih zdrave pridelave hrane delujejo že od leta 1993, ko so se med prvimi v Sloveniji vključili v redno kontrolo ekološkega kmetovanja. Kmetija obsega 3,3 hektarja, večino pridelkov pa predelajo v končne izdelke, kot so zelenjava, žita, moke, sadje, sokovi, marmelade, likerji, suho sadje, čaji, pekovski izdelki in vloženi pridelki. Njihov namen ni le pridobivanje denarja, temveč duhovna rast, strpnost, razumevanje in ljubezen, ki se kaže v odnosu do narave. Pridelki so pridelani in predelani po načelih biodinamike, ki temelji na delu v skladu s kozmičnimi ritmi in uporabi biološko-dinamičnih pripravkov.
Te zgodbe prikazujejo, kako se slovenske ekološke kmetije razvijajo, ohranjajo tradicijo, hkrati pa sprejemajo sodobne pristope in tehnologije za zagotavljanje trajnostne pridelave in ponudbo zdravih, naravnih izdelkov. Njihov trud je ključen za dvig slovenske samooskrbe, ekološke zavesti in ohranjanje naravne dediščine za prihodnje rodove.