Deseti Dnevi slovenskega filma v Beogradu, ki bodo potekali med 10. in 14. majem v Jugoslovanski kinoteki, obeležujejo pomemben jubilej - desetletnico tega uveljavljenega kulturnega dogodka. Ta edinstvena priložnost združuje filmske navdušence, ustvarjalce in kritike, da se poglobijo v bogastvo slovenske kinematografije, od njenih najnovejših dosežkov do zgodovinskih mejnikov. Vrata v svet slovenske kinematografije se odpirajo z izborom šesterice celovečernih filmov, ki jih je pripravil umetniški direktor Dnevov slovenskega filma Dragomir Zupanc, ter z bogatim spremljevalnim programom, ki vključuje retrospektive, razstave, delavnice in pogovore.
Odprtje z močnimi dokumentarnimi zgodbami in poklonom Ii Rini
Jubilejno deseto izvedbo Dnevov slovenskega filma bo zaznamovalo odprtje s tremi izjemnimi dokumentarnimi deli. Na sporedu bo "Milko Bambič: V stanju rojevanja" režiserja Radovana Čoka, ki skozi subtilne filmske poteze ustvarja portret tržaškega umetnika Milka Bambiča. Bambič je bil pionir v slovenskem stripu, saj je že leta 1927 v stripu "Bu-ci-bu" napovedal propad Benita Mussolinija. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi "Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna" (2023) režiserke in scenaristke Maje Weiss. Ta ganljiv dokumentarec osvetljuje pretresljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili v času druge svetovne vojne žrtve nacističnega rasnega eksperimenta. Pred premiero dokumentarca Maje Weiss v Srbiji bo na ogled še kratki dokumentarni film "Ita Rina - diva iz Divače", ki je pravzaprav epizoda iz dokumentarne serije "Slovenci v Beogradu", delo srbskega režiserja in soustvarjalca beograjskih Dnevov slovenskega filma Vladimirja Šojata. Ita Rina, rojena kot Ida Kravanja leta 1907 v Divači, je bila ena najpomembnejših igralk svojega časa, njena kariera pa je pustila neizbrisen pečat v evropski kinematografiji.
Retrospektiva sodobne slovenske kinematografije: Od leta 2015 do danes
Letošnji izbor filmov ponuja poglobljen vpogled v razvoj slovenske kinematografije od leta 2015 do danes. Program obsega šest celovečernih filmov, ki jih je skrbno izbral umetniški direktor Dragomir Zupanc. Med njimi izstopa digitalno restavrirana različica klasike "Ples v dežju" Boštjana Hladnika, ki bo na sporedu 11. maja, skupaj s televizijskim filmom "Stekle lisice" Borisa Jurjaševića. Naslednji dan, 12. maja, bodo predstavljeni dokumentarni film "Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach" Igorja Zupeta ter igrani celovečerec "Ne bom več luzerka" Urše Menart. Program 13. maja prinaša dokumentarni film "Ena za reko: Zgodba Save" Rožleta Bregarja in igrani celovečerec "Zgodbe iz kostanjevih gozdov" Gregorja Božiča.
V okviru festivala bodo prikazani tudi številni kratki filmi, med katerimi Slovenski filmski center (SFC) izpostavlja dela kot so "Meje" (r. Damjan Kozole), "Fountain" (r. Goran Vojnović), "Obzornik 670 - Rdeči gozdovi" (r. Nika Autor) in "Tako se je končalo poletje" (r. Matjaž Ivanišin). Številni ustvarjalci, med njimi Radovan Čok, Jure Ivanušič, Matevž Jerman, Bojan Labovič, Urša Menart, Nataša Konc Lorenzutti, Maja Weiss in Igor Zupe, bodo svoje stvaritve predstavili v Beogradu.
27. FSF, DAN 4 – Pogovori z ustvarjalci filma
Jubilej kot priložnost za refleksijo in ponovno srečanje
Deseti Dnevi slovenskega filma v Beogradu niso le predstavitev novih filmskih del, temveč tudi priložnost za refleksijo o desetletnem delovanju festivala. Umetniški direktor Zupanc v letošnji zloženki spomni na začetke festivala, ko so člani Društva Slovencev Sava v Beogradu prepoznali potrebo po redni predstavitvi slovenske filmske produkcije v srbski prestolnici. Od prve izdaje so Dnevi slovenskega filma tesno povezani s Festivalom slovenskega filma v Portorožu, kar omogoča selektorjem, da izbirajo najkakovostnejša dela za beograjsko občinstvo.
Do zdaj se je na Dnevih slovenskega filma zvrstilo približno 150 celovečernih in kratkih igranih ter dokumentarnih filmov, gostilo pa je več kot 50 avtorjev in filmskih delavcev. Zvrstilo se je na desetine okroglih miz, pogovorov in delavnic ter retrospektiv pomembnih slovenskih cineastov. Jubilejna izvedba predstavlja priložnost za ponovno srečanje z avtorji in pogovor o zgodovini ter razponu sodobne slovenske kinematografije s slovenskimi in srbskimi filmskimi kritiki.
Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant poudarja, da gre za "najpomembnejši in najbolj obiskan slovenski kulturni dogodek v Srbiji". Posebnost letošnjih dni bodo pogovori z gosti, ki bodo sledili filmskim projekcijam, kar bo omogočilo globlje razumevanje filmskih del in njihovih ustvarjalcev. Med drugim bodo po projekciji filma "Aleksandrinke" sledili pogovori z režiserjem Metodom Pevcem, po filmu "Spomini med koši" bo gost nekdanji vrhunski košarkar Ivo Daneu, projekciji dokumentarnega filma o Gustinčiču pa bo sledil pogovor urednikov in novinarjev.
Vpliv in pomen Dnevov slovenskega filma
Dnevi slovenskega filma v Beogradu imajo pomemben vpliv na ohranjanje in promocijo slovenske kulture v Srbiji. Kot poudarja Dragomir Zupanc, so filmi, ki pričajo o pomembnih Slovencih in njihovem prispevku h kulturi ter ohranjanju slovenstva, pogosto spregledani v Sloveniji. Medtem ko Televizija Srbija te filme večkrat predvaja, RTV Slovenije za njih ne kaže posebnega zanimanja. Prav tako ti filmi nimajo možnosti udeležbe na festivalu v Portorožu, ki je namenjen izključno domačemu filmu. Dnevi slovenskega filma v Beogradu tako predstavljajo ključno platformo za predstavitev teh del in za vzpostavitev stikov med slovensko filmsko ustvarjalnostjo in Slovenci, ki živijo v Srbiji.
Filmi za srbsko premiero prevajajo študentje slovenščine na filološki fakulteti v Beogradu, kar dodatno krepi vezi med državama in spodbuja učenje slovenskega jezika. Dnevi so del širšega mednarodnega projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, kar še dodatno poudarja njihov pomen v mednarodnem kontekstu.
Zgodovinski vpogledi: Od "Hudodelcev" do "Pet minut raja"
Poleg sodobne produkcije, Dnevi slovenskega filma v Beogradu ponujajo tudi vpogled v zgodovino slovenske kinematografije. Letošnja novost je digitalno restavrirana različica filma "Hudodelci" režiserja Francija Slaka iz leta 1987, ki je bil premierno prikazan na festivalu v Berlinu in za katerega je Slak prejel nagrado Prešernovega sklada.
Na sporedu bo tudi filmska klasika "Pet minut raja" Igorja Pretnarja iz leta 1959, ki je bila posneta v Bosni in Hercegovini. V okviru dokumentarnega programa bodo prikazani filmi kot so "Trenutek reke" Anje Medved in Nadje Velušček, "Eisensteinov učenec: režiser Igor Pretnar v Moskvi" Slavka Hrena, "Kino Volta" Martina Turka, "Ars" Amirja Muratovića, "Telo" Petre Seliškar in "V mojih sanjah vsako noč raste drevo" Vida Hajnška.
Program DSF+ in novosti za najmlajše
Program DSF+ bo gledalcem predstavil celovečerni dokumentarni film "Ali je bilo kaj avantgardnega?" Matevža Jermana in Jurija Medena, kratke animirane filme "Maček med vrati" Ane Čigon in "Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili" Sare Bezovšek ter kratke in eksperimentalne dokumentarne filme Davorina Marca, "hej.", "V tihi dolini" Vladimirja Šojata, "Clouds Over Anne Elisabeth Tassel" in "VELVETVEL" Miha Možine.
Letošnja novost je uvedba programske sekcije "DSF za otroke", ki bo prikazala dva filma: kratki animirani film "Tri tičice" Zarje Menart in celovečerni film "Igrišča ne damo!". Ta novost poudarja zavezanost festivala k vključevanju mlajših generacij in spodbujanju njihovega zanimanja za slovensko filmsko ustvarjalnost.
Bogata zgodovina Dnevov slovenskega filma
Dnevi slovenskega filma v Beogradu imajo za sabo že dolgo in bogato zgodovino. Osmi Dnevi slovenskega filma so potekali od 8. do 11. decembra in so predstavili zadnje dosežke slovenske kinematografije z več kot 25 žanrsko raznolikimi filmi. Festival je odpiral letošnji zmagovalec Festivala slovenskega filma Portorož, "Orkester" režiserja Matevža Luzarja. Na sporedu so bili tudi etično in družbeno angažirani filmi, kot so "Nevihta" Antona Martina Emeršiča, "Za vogalom" Martina Turka in "Kazenski strel" Roka Bička.
Pomemben del festivala je bila tudi retrospektiva filmov režiserja Karpa Godine iz 70. let, ki je bila na ogled v Beogradu in drugih srbskih mestih. Godina je bil ob tej priložnosti nagrajen z zlatim pečatom Jugoslovanske kinoteke za njegov prispevek h kinematografiji.
Sedmi Dnevi slovenskega filma, ki so potekali od 8. do 11. decembra, so bili slovesno odprti s kratkim animirano-dokumentarnim filmom "Babičino seksualno življenje" Urške Djukić in celovečernim dokumentarnim filmom "Slovenec, ki je preletel stoletje" Dušana Milavca. Film Djukićeve je prejel nagrado občinstva na festivalu Animateka in vesno za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dokumentarec o Juriju Kraigherju pa pripoveduje o življenju in delu tega pionirja letalstva.
Povezovanje kultur in prihodnost slovenske kinematografije
Dnevi slovenskega filma v Beogradu niso le kulturni dogodek, temveč tudi pomemben most med Slovenijo in Srbijo. S povezujejo ljubljansko in beograjsko kinoteko ter omogočajo izmenjavo idej in izkušenj med filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki obeh držav. Jubilejna izvedba festivala predstavlja priložnost za ponovno potrditev pomena teh dni za promocijo slovenske kulture v regiji in za nadaljnji razvoj slovenske kinematografije. S poudarkom na sodobni produkciji, zgodovinskih presežkih in vključevanju najmlajših, Dnevi slovenskega filma v Beogradu ostajajo ključni dogodek, ki bogati kulturno krajino in krepi vezi med narodoma.
tags: #dnevi #slovenskega #filma #beograd