Festival Kraška gmajna, osrednji dogodek naravoslovnega in dediščinskega turizma, vsako leto odpre vrata v čarobni svet kraške gmajne, jo predstavi v vseh njeni prelepi podobi skozi vsa letna obdobja - pomlad, poletje, jesen in zimo. V poletnem ciklu, ki poteka med 6. in 16. julijem, festival ponuja bogat nabor dejavnosti, od tematskih pohodov, kreativnih delavnic do strokovnih predavanj, ki obiskovalcem omogočajo poglobljeno spoznavanje edinstvene pokrajine in njene žive dediščine.
Poletni utrip na Kraški gmajni: Od zvokov do ustvarjanja
Poletni del festivala se začne s kulturnim programom. Že 6. julija, v senci murv, na vrtu Nanetove domačije, bodo svoje talente predstavile članice vokalne skupine Elum. Njihova izvedba ljudskih pesmi, ki združuje tradicijo z malce modernejšim pridihom, obljublja prijetno glasbeno doživetje.
Nadaljevanje tedna prinaša ustvarjalne in izobraževalne dogodke. 8. julija bo potekala delavnica, ki združuje ljudsko znanje in ročne spretnosti s pestrim rastlinskim svetom kraške gmajne. Pod vodstvom etnologinje in kulturne antropologinje Marjete Malešič bodo udeleženci poglobili svoje razumevanje naravnih danosti in tradicionalnih praks. Število mest na tej delavnici je omejeno, zato je pravočasna prijava ključna. Istega dne se lahko pridružite sproščenim in zabavnim ustvarjalnicam za otroke v lipiškem parku. Tam bodo otroci lahko oblikovali svoje konjičke, ustvarjali z eko materiali in spoznavali nove počitniške prijatelje na kraški gmajni. Delavnice s poniji bodo otrokom omogočile neposredno srečanje s temi simpatičnimi živalmi, ki so pogosto najboljši prijatelji najmlajših. Vstop v lipiški park bo prost, medtem ko Kobolarna Lipica ponuja poseben celodnevni popust za obiskovalce.
Pohodništvo, degustacije in skrb za naravo
- julij je posvečen poučnemu pohodu po Vremščici, kjer se bodo udeleženci spoznavali s travniškim cvetjem in zavarovanimi rastlinami. Po pohodu bo na okrepčevalnici na Vremščici potekala degustacija ovčjih sirov in skute, ki bo obiskovalcem ponudila okus kraških dobrot. Cena degustacije je 5 EUR. Pohod vodijo člani društva TKŠD Urbanšcica in Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras (in porečja Reke). Start pohoda je ob 8.00 pri lovskem vagonu, vodila pa ga bo planinska vodnica Mirjam F.
Čebelarstvo, netopirji in kulturna dediščina
Pomemben del dogajanja je posvečen tudi ohranjanju narave in dediščine. 13. julija ob 20.00 bo na Bunčetovi domačiji v Dutovljah potekalo predavanje z naslovom "Prezrte čebele". Predavatelj dr. bo osvetlil pomen čebel kot opraševalk in njihovo nepogrešljivost za obstoj kopenskih življenjskih združb. Poudaril bo, da so rastline izločajo medičino v cvetovih prav zato, da bi privabile opraševalce, medtem ko je pelod z beljakovinami bogata hrana za razvoj čebeljega zaroda. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih čebel, pri čemer je bila na Krasu ugotovljena posebej velika raznovrstnost. Večina vrst živi samotarsko, vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za potomstvo. Poudarjena bo raznolikost čebel glede na življenjske navade in prilagoditve na rastlinske gostiteljice, velikost pa se giblje od 3 mm do 2 cm in pol. Na žalost se v zadnjih letih opaža zmanjševanje številčnosti in raznovrstnosti divjih čebel, kar predstavlja zaskrbljujoč pojav, čigar vzroki niso v celoti poznani.
Naslednji dan, 14. julija, bo na Delezovi domačiji potekala delavnica, posvečena spoznavanju netopirjev. Z uporabo eholokacije bodo obiskovalci lahko izvedeli, kako se netopirji orientirajo v prostoru. Vzporedno bo potekala tudi delavnica izdelave spominka netopirčka, ki bo obiskovalcem omogočila, da si ustvarijo spomin na to zanimivo srečanje.
- julija se festival osredotoča na trajnostni turizem in lokalno dediščino. Sodelovali boste na delavnici izdelave spominka iz Parka Škocjanskih jam, s katero bomo obeležili mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj. Sledil bo sprehod po starodavnih poteh v okolici slikovite vasice Pedrovo. Med sprehodom boste prisluhnili melodijam, ki jih ponuja gmajna, in spoznali ustvarjalce teh zvokov. Uživali boste v večernih razgledih na Kras, Tržiški zaliv, Vipavsko dolino, Trnovski gozd in Alpe. Ob povratku pa bo sledila degustacija prigrizkov z gmajne na ekološki turistični kmetiji Toncevi. Pohod vodijo biologi Sara Cernich, Domen Stanič in Borut Kokalj.
Kraška kulturna krajina in obeleževanje arheološke dediščine
- julija se festival zaključi s pohodom, ki poudarja sožitje med kraško kulturno krajino, gmajno in vinogradi. Območje v okolici Dutovelj je bogato z obema, kar omogoča nezahteven pohod, primeren za vse starosti in družine. Zaradi uporabe makadamskih poti in kolovozov so priporočljivi pohodni čevlji. Pohod bo trajal približno 3 ure, na koncu pa sledi prijetno presenečenje. Poleg tega bo potekal sprehod do novega Fabianijevega čebelnjaka z mag. Markom Civardijem, fotografom in snemalcem ter predsednikom kluba Fotovideo Trst 80. Skupaj boste spoznavali posebnosti fotografiranja čebel in si ogledali razstavo 1. fotografskega natečaja Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino na temo "Čebela in med".
Škocjanske jame, kot del svetovne naravne in kulturne dediščine Unesca, predstavljajo izjemno dragoceno naravno dediščino. Njihov obseg in edinstvenost, z največjim podzemnim kanjonom na svetu, osupne vsakega obiskovalca. Regijski park Škocjanske jame ponuja vpogled v značilno in svetovno neponovljivo kraško pokrajino, kjer se na enem mestu prepletajo številne naravne vrednote. Reka Reka, ki po 50 km površinskega toka izgine v kraško podzemlje, je ustvarila ta skrivnostni svet, ki je bil poseljen že tisočletja pred našim štetjem, kar potrjujejo številna arheološka najdišča. Park je bil leta 1999 vpisan na seznam Ramsarske konvencije kot mednarodno pomembno podzemno mokrišče. Park ponuja raznolike oglede in doživetja, vključno z obiskom arheoloških najdišč, muzejskih zbirk in kulturnih spomenikov.
Letošnje poletje se Slovenija pridružuje evropskemu praznovanju arheologije v sklopu Evropskih Dnevih Arheologije (EDA). Ta tridnevni praznik, ki poteka na začetku poletja, združuje strokovnjake in približuje javnosti zaklade kulturne dediščine ter skrivnosti arheološke stroke. V zadnjih letih so se dogodki prilagajali razmeram, vključno s spletnimi vsebinami, kar omogoča dostopnost znanja in zanimanja za arheologijo širši javnosti.
Delezova domačija: Center naravoslovnega in dediščinskega bogastva
Delezova domačija, ki je del festivala Kraška gmajna, deluje kot pomembno središče za ohranjanje in predstavljanje naravne ter kulturne dediščine Krasa. Njena vloga je večplastna:
- Izobraževanje in raziskovanje: Domačija gosti različne delavnice in predavanja, ki segajo od spoznavanja lokalne flore in favne do razumevanja geoloških procesov in arheoloških najdišč. Kot omenjeno, se na njej odvijajo dogodki, kjer se obiskovalci lahko seznanijo s spoznavanjem netopirjev preko eholokacije in izdelavo spominkov, kar predstavlja neposredno izkustvo naravoslovnih fenomenov.
- Predstavitev naravnih posebnosti: Tu se obiskovalci lahko seznanijo z bogastvom podzemnega sveta, kot so Škocjanske jame, ki so del svetovne dediščine. Podatki o jami razkrivajo njeno impresivno dolžino (6.200 metrov), globino (-223 metrov), najvišjo in najnižjo točko ter specifične mikroklimatske pogoje (temperatura 12°C v suhih delih, 0-20°C v vodnih, vlažnost 80-100%). Posebej izpostavljene so zanimive kapniške oblike, kot so "Paradiž", dvorana "Orgel", "Velika dvorana" z orjaškimi stalagmiti (največji "Orjak" meri 15 m) ter "Dvorana ponvic". V jami domujejo pomembne kolonije netopirjev, svetovno znani močeril (Proteus anguinus) ter endemične vrste podzemnih rakcev in hroščev. Reka Reka, ki ponikne in ponovno izvira, ustvarja v jami 26 slapov. Zadnja poplava je bila leta 1965, ko je vodostaj dosegel 108 metrov. Turistična pot obsega okoli 3000 metrov in več kot 500 stopnic, obiskovalce pa popelje čez 47 metrov visoki Cerkvenikov most. Martelova dvorana, ena največjih podzemnih dvoran v Evropi, meri 2,2 milijona m³ prostornine.
- Povezovanje z dediščino: Delezova domačija gosti tudi arheološke in geološke zbirke, ki dopolnjujejo razumevanje zgodovine in naravne sestave Krasa. V bližini se nahajajo pomembna arheološka najdišča, kot so gradišče Škocjan, Velika jama na Prevali (Mušja jama), nekropola pod Brežcem in Tominčeva jama, ki pričajo o poselitvi območja že v prazgodovini.
- Okoljevarstvena ozaveščenost: Dogodki, kot so tisti o čebelah in netopirjih, poudarjajo pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti in ozaveščajo o ranljivosti teh vrst. Predavanje o "Prezrtih čebelah" izpostavlja dejstvo, da v Sloveniji najdemo 564 vrst divjih čebel, pri čemer je Kras izpostavljen kot območje z veliko raznovrstnostjo.
Pomen Krasa kot naravne in kulturne krajine
Kras, kot ga predstavlja festival Kraška gmajna, ni le geomorfološki pojav, temveč živahen ekosistem s pomembno biotsko raznovrstnostjo in bogato kulturno dediščino. Območje je prepleteno s posebnimi kraškimi pojavi, kot so udornice (Velika in Mala dolina, Brezno Okroglica), naravni mostovi in jame, ki so del obsežnega Škocjanskega jamskega sistema. Reka Reka je ključna za oblikovanje te pokrajine, njeno podzemno delovanje pa ustvarja edinstvena podzemna mokrišča, kot je prepoznano v Ramsarski konvenciji.
V zadnjih letih se povečuje zavedanje o pomenu ohranjanja naravne dediščine in trajnostnega turizma. Festival Kraška gmajna se z vključevanjem dogodkov, kot je delavnica izdelave spominka iz Parka Škocjanskih jam ob mednarodnem letu trajnostnega turizma, aktivno vključuje v promocijo teh vrednot. Pohodi, ki poudarjajo sožitje med gmajno in vinogradi, kažejo na povezanost človeka s tem specifičnim okoljem in njegovim razvojem skozi zgodovino.
Škocjanske jame - raziskovanje sifonov
Festival tako predstavlja celosten pristop k spoznavanju Krasa - od naravoslovnih čudes, kot so jame in živalstvo, do kulturne dediščine, ki se odraža v ljudskih pesmih, tradicijah in zgodovinskem razvoju. Je platforma za izobraževanje, ozaveščanje in povezovanje ljudi z naravo ter s tem spodbujanje odgovornega odnosa do okolja.