Pokrajinski muzej Celje, ustanova z več kot 130-letno tradicijo, predstavlja ključno stičišče za razumevanje bogate kulturne dediščine celjske regije. Z dvema osrednjima mestnima razstaviščema, Knežjim dvorom in Staro grofijo, ter desetimi zunanjimi lokacijami, muzej ponuja celovit vpogled v zgodovino in kulturo, ki segajo od antičnih časov do začetka 20. stoletja. Obiskovalci se lahko potopijo v zgodbe najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem, odkrivajo skrite zaklade antične Celeie ali sledijo potovanjem znamenite popotnice Alme M. Karlin.
Knežji dvor: Vrata v bogastvo Celjskih grofov in starodavne Celeie
Knežji dvor, ambiciozna plemiška arhitektura, ki so jo Celjski grofje gradili več desetletij v 14. in 15. stoletju, danes gosti dve najpomembnejši stalni razstavi Pokrajinskega muzeja Celje. Ta zgradba je bila ključna za vzpon in vpliv rodbine Celjskih, ki je pustila neizbrisen pečat v slovenski zgodovini.
Razstava Grofje Celjski: Veličina in mit plemiške rodbine
Na dveh nadstropjih Knežjega dvora se razprostira razstava "Grofje Celjski", ki pripoveduje zgodbo o meteorskem vzponu te rodbine. Razstava poudarja njihov vzpon od Hermana II. Celjskega v poznem 14. stoletju do njegovih potomcev Friderika II. in Ulrika II., ki jima je cesar Sigismund Luksemburški podelil naziv državnih knezov. Ta dosežek je uresničil dolgoletne ambicije Hermana II. in utrdil položaj Celjskih kot ene najvplivnejših dinastij tistega časa.
Pokrajinski muzej Celje je od samega začetka skrbno zbiral in vrednotil redke materialne ostanke dediščine grofov. Ti artefakti, skupaj s pisnimi viri, danes pričajo o veličini in pomembnosti te rodbine. Njihove zgodbe, vključno s tragično ljubeznijo med Friderikom in Veroniko, so presegle zgodovinske okvire in postale del ljudske mitologije. V 19. stoletju so Celjski grofje celo veljali za nosilce slovenske državnosti, kar dodatno poudarja njihov pomen v narodni zavesti.
Posebno mističen občutek obiskovalcem pričara ogled lobanj grofov, ki jih muzej hrani od leta 1956. Te relikvije, razstavljene v zatemnjeni sobi, naredijo predstavo o tej bajno bogati in brezkompromisni družini, ki za dosego svojih ciljev ni izbirala sredstev, še bolj oprijemljivo. Obiskovalci lahko skozi interaktivne postavitve in izvirne predmete doživijo duh časa te plemiške rodbine in njihove imenitne arhitekture, ki jo dopolnjujeta dve viteški dvorani.
Celeia - mesto pod mestom: Starodavna dediščina rimske Celeie
V kleti Knežjega dvora se nahaja arheološka razstava "Celeia - mesto pod mestom", ki razkriva starorimski obraz mesta. To je največja in situ predstavitev ostankov gospodarsko in trgovsko cvetočega mesta, ki je nekoč veljalo za enega najpomembnejših v rimski provinci Norik. Nekateri so ga celo primerjali z drugo Trojo, kar priča o njegovem nekdanjem sijaju.
Obiskovalci se lahko sprehodijo med starodavnimi rimskimi zidovi, odkrijejo ostanke stare rimske ceste s še vidnimi kolesnicami ter občudujejo v srednjeveško obzidje vgrajen kip iz pohorskega marmorja. Z lahkoto si lahko predstavljajo, kako so Stari Rimljani potovali z vozovi proti Celeii iz oddaljene Emone (današnje Ljubljane) in naprej proti drugim pomembnim središčem.
V času vladavine cesarja Klavdija (41-54 n. š.), ko je Norik postal rimska provinca, je Celeia med prvimi prejela status samostojnega mesta z latinskim imenom Municipium Claudium Celeia. Naslednji dve stoletji sta predstavljali obdobje največjega razcveta in rasti za mesto, kar se odraža v bogastvu najdb, ki jih predstavlja razstava. Tu so na ogled ostanki javnih zgradb, zasebnih domov, trgovskih prostorov ter različni predmeti, ki pričajo o vsakdanjem življenju, kulturi in gospodarski moči prebivalcev.
Od šivanke do zvezd: Prazgodovinski utrip ob Savinji
V prvem nadstropju Knežjega dvora se obiskovalci potopijo v še bolj oddaljeno preteklost z arheološko razstavo "Od šivanke do zvezd". Ta razstava prikazuje prazgodovino in dediščino kultur, ki so nekoč zaznamovale življenje ob reki Savinji. Na ogled so fosilni ostanki starodavnih živalskih in rastlinskih vrst ter številni predmeti iz vsakdanjega življenja ljudi iz kamene, železne in bronaste dobe.
Med najpomembnejšimi eksponati so najdbe iz jame Potočka zijalka pod vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. V tej jami so odkrili prazgodovinske ostanke in najstarejšo najdeno šivanko na svetu, ki je izdelana iz kosti jamskega medveda in je stara kar 35.000 let. Ta izjemna najdba priča o iznajdljivosti in spretnosti naših prazgodovinskih prednikov ter o njihovem poznavanju materialov in tehnik. Razstava ponuja vpogled v orodja, posodo, orožje in druge predmete, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju, ter razkriva, kako so se ljudje prilagajali okolju in razvijali svoje tehnologije.
Stara grofija: Renesančni sijaj in skrivnostni Celjski strop
Stara grofija, drugo in originalno razstavišče Pokrajinskega muzeja Celje, je zgrajena v renesančnem slogu, kar izdajajo obokani zunanji hodniki, ki tečejo v dveh nadstropjih. Nekoč so se po teh hodnikih sprehajali lastniki, grofje rodbine Thurn-Valsassina. Ob južnem pročelju se s stavbo spogleduje reka Savinja, kar ji daje poseben čar. V Stari grofiji se nahajajo štiri razstave, ki obiskovalce popeljejo skozi obdobja od daljne antike do začetka 20. stoletja.
Lapidarij: Zakladnica antičnih kamnitih spomenikov
Obiskovalci Stare grofije si ne smejo privoščiti obiska lapidarija, ki je največji v Sloveniji. Tu so na ogled starorimski kipti, spomeniki in drugi kamniti ostanki, večinoma iz pohorskega marmorja. Med eksponati je mogoče najti kamnitega antičnega vojščaka, ob katerem se lahko obiskovalci postavijo ob rame in tako bolje spoznajo božanstva, v katera so verjeli v času antike. Prav tako je mogoče izvedeti več o Tit Variju Klemensu, najznamenitejšem sinu antične Celeie, čigar nagrobnik je eden izmed pomembnih eksponatov. Lapidarij ponuja dragocen vpogled v umetniško in versko življenje rimske Celeie ter pričuje o njeni bogati kamnoseški tradiciji.
Kulturnozgodovinska zbirka: Od srednjega veka do začetka moderne dobe
Kulturnozgodovinska zbirka v Stari grofiji predstavlja bogastvo pohištva, posodja in kipov iz obdobij srednjega veka, renesanse in baroka. Pot po tej zbirki se začne v 13. stoletju in se zaključi v 20. stoletju, z najimenitnejšim postankom v srednjem obdobju.
Na začetku 17. stoletja je nastal izjemen "Celjski strop", ki krasi slavnostno dvorano Stare grofije. Gre za mojstrovino baročne evropske umetnosti, ki pa ostaja velika uganka, saj natančen avtor in čas nastanka nista znana. Stropna poslikava na platnu je naslikana v iluzionističnem slogu s tehniko tempera. Obiskovalci lahko prepoznajo like velikanov, letnih časov, vsakdanja opravila ljudi in dramatičen spopad Trojancev, kar pričara bogastvo simbolike in umetniške spretnosti. Ta strop je eden izmed vrhuncev zbirke in predstavlja pomemben del celjske kulturne dediščine.
Od gotike do historizma po korakih: Inkluzivna pot skozi zgodovino
Posebnost prvega nadstropja Stare grofije je razstava "Od gotike do historizma po korakih". Ta razstava je posebej prilagojena obiskovalcem z okvaro vida in spodbuja uporabo alternativnih senzoričnih poti. Za vsako od devetih predstavljenih časovnih obdobij je izbran po en razstavni predmet, ki je nameščen na ustrezni višini za otip. Tako lahko tudi obiskovalci, ki drugače le poslušajo, dobijo fizični občutek o eksponatih. Poleg tega so na voljo opisi v povečani pisavi in brajlici, kar omogoča celovito doživetje razstave za vse obiskovalce.
Alma M. Karlin: Poti največje popotnice in pisateljice
V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled tudi stalna razstava "Alma M. Karlin Poti", posvečena eni izmed najslavnejših Celjank v zgodovini. Alma M. Karlin, rojena na prelomu 20. stoletja, je zaslovela kot svetovna pisateljica in popotnica, ki je pred iznajdbo sodobnih navigacijskih pripomočkov in nizkocenovnih letalskih prevozov prepotovala celoten svet.
Kot poliglotinja in teozofinja je Alma M. Karlin potovala s svojim pisalnim strojem, ki ga je poimenovala Erika. Med svojimi potovanji je opravljala novinarska in učiteljska dela ter iz oddaljenih krajev domov pošiljala pisma. S seboj je prinašala eksotične predmete, kot so školjke, tipična oblačila in celo semena, ki so obogatili njeno zbirko in pričali o njeni radovednosti ter želji po spoznavanju sveta. Razstava "Alma M. Karlin Poti" obiskovalce popelje skozi njena doživetja, misli in pustolovščine, ter jim omogoči, da se v mislih podajo na pot z največjo celjsko popotnico v zgodovini.
Pokrajinski muzej Celje tako ponuja bogato paleto razstav, ki zadovoljijo različne interese, od zgodovinskih navdušencev do ljubiteljev umetnosti in kulture. Vsaka razstava predstavlja unikatno priložnost za odkrivanje zgodovine in spoznavanje ljudi, ki so oblikovali celjsko regijo in pustili svoj pečat v zgodovini.