Mar res ta, ki ne skače, ni Slovenec? Je narodni ponos le še preživet formalizem? Na ta pereča vprašanja se v svojem najnovejšem ustvarjanju dotikajo Čao Portorož, domači indie-punk heroji, ki s svojim novim hitom in napovedjo izida četrtega albuma odpirajo vrsto tem, ki segajo dlje od zgolj glasbenih. Štiri leta po regionalni uspešnici POP, ki je zaznamovala njihov tretji studijski izdelek, zasedba nadaljuje svoj surov izraz, a tokrat z dodano globino in zrelo produkcijo.
Njihov četrti album, ki je izšel 1. decembra na vseh pretočnih platformah, predstavlja pomemben mejnik v diskografiji skupine. Za produkcijo in mix je ponovno poskrbel Žarko Pak, mojster, ki je zaznamoval že prejšnje projekte, medtem ko je za mastering poskrbel Janez Križaj. Celostna podoba, ki jo je ustvarila Mina Fina // Ee, dopolnjuje vizualno identiteto, ki jo je režiser Matevž Jerman mojstrsko ujel v videospotu za novi singel. Ta videospot je vizualni kolaž slovenskih ikonografij in družbenih referenc, ki se dotika tudi legendarnega posnetka "Skok Subaru".
S skupino smo se pogovarjali pred poslušanjem njihove plošče, ko so še delili utrinke iz ustvarjalnega procesa. Zasedbo, ki jo sestavljajo Aljoša Cetinski, Gregor Andolšek, Anže Petrič in Ivian Kan Mujezinović, je tokratni zvok obogatila z elektronskimi elementi, ki se prepletajo s podivjanim rokenrolom, odetim v sladkobo indie rocka. Medtem ko so druge albume snemali v domačih okoljih, kot je mariborska Pekarna (natančneje v dvorani Gustaf), so se za ta projekt odločili za profesionalni pristop v italijanskem Mushroom Studiu in Kif Kifu. Rezultat je zvok, ki je v primerjavi s prvima dvema albumoma nekoliko mehkejši, a hkrati bolj prefinjen, kar je nedvomno rezultat sodelovanja z Žaretom Pakom, ki je ponovno dodal svojo prepoznavno producentsko noto.
Korenine v Jugo Rocku, pogled v prihodnost
Sedem skladb na novem albumu črpa iz zakladnice jugo rocka, s čimer ljubljansko zasedbo umešča v nadaljevanje pank rocka in novega vala. A Čao Portorož se ne bojijo eksperimentirati. "To znajo in njim je 'ta glasba dobra, ful hit in ful pop'," pojasni pevec Gregor Andolšek. Njihov moto je preprost: "Več kot to ne gre," saj je bistvo v tem, da je glasba dobra, pristna in iskrena. Čeprav glavni igralci ostajajo isti, so pesmi sicer počasnejše, a je dramaturška slika še bolj razvita in zgodba globlje zasanjana.
Njihov sveži izdelek je na digitalnih platformah izšel že 24. januarja, a smo ga predtem poslušali še na vinilkah v eni izmed ljubljanskih ploščarn. Ta prostor, ki je pravzaprav nova kulturna infotočka, mladim umetnikom ponuja prostor za razstavljanje in prodajo svojih stvaritev. Je odličen prostor za preživljanje popoldneva, še posebej, če Čao Portorož prinesejo domač burek, v ozadju pa poslušamo njihov najnovejši album.
Od začetkov do prepoznavnosti: Pot skupine Čao Portorož
Čao Portorož so se združili leta 2009 za potrebe "pristnega nažiganja ob petkih zvečer". Nastopali so po okoliških klubih, in po letu in pol začutili potrebo, da nastali material tudi izdajo. Njihova zgodba se je začela pisati z željo po neposrednem ustvarjanju in izražanju. Še preden so jih lahko poslušali v živo, smo se s skupino pogovarjali o njihovih začetkih in razvoju.
Že leta 2013, ko smo se srečali na prvem skupnem intervjuju, smo govorili o tem, kako dobri promotorji Portoroža so postali v vseh teh letih. Takrat so obljubljali brisače in skodelice kot promocijski material. "Brisače smo naredili, tudi majice, skodelic pa ne," se spominja Gregor. "Nismo se toliko posvečali ustvarjanju prodajnih artiklov, bolj sebi in ustvarjanju nove glasbe." Ta poudarek na glasbi kot primarnem cilju je ostal ključen skozi celotno njihovo kariero.
Njihov prvenec je izšel leta 2011, v klasičnem dvoletnem obdobju mu je sledil drugi album, nato pa je nastopilo dolgo obdobje zatišja do izida tretjega albuma. Kaj se je dogajalo v teh sedmih letih? "Uf, sedem let ali kaj?" se presenečeno odzove Gregor. Ivian pojasni: "V tem času smo koncertirali po Sloveniji in bližnjih državah. Ustvarjali smo glasbo, eksperimentirali, spremenili smo način dela glasbe. Veliko smo ustvarjali kot 'mešani trio', ker je vedno nekdo manjkal. Nato smo se postavili nazaj in končno posneli tretji album."
Sprememba ustvarjalnega procesa: Od dolgčasa k svežini
V kakšnem smislu so spremenili način ustvarjanja glasbe? Ivian pojasni, da je bil "primeren čas, da končamo zgodbo, ki smo jo peljali na prvih dveh albumih. Princip takratnega dela nam je postal že nekoliko dolgočasen in potrebne so bile spremembe." Začeli so se igrati z elektroniko, z ritemmašinami, menjavali so se na glasbilih in iskali svežino in novo naivnost. Ta želja po premiku iz ustaljenih tirnic je ključna za razumevanje njihovega razvoja.
Kakšen vpliv imajo na vas aktualne glasbene smernice? Ivian meni, da "veliko, a je ves ta vpliv podzavesten." Gregor dodaja, da "večina naše glasbe nastane iz pogovarjanja in 'jamma'. Veliko damo na jam sessione. V letih iskanja zvoka smo se na vajah veliko snemali, pozneje poslušali in analizirali. Precej je bilo skladb, ki so odpadle v procesu ustvarjanja." Ta proces selekcije in izpopolnjevanja je ključen za doseganje želenega zvoka.
Njihov princip dela je, da "mečejo stvari ven". Koliko komadov je letelo in koliko jih je na koncu res pristalo na albumu? Gregor odgovori: "Nekaj jih je 'letelo', kakšnih šest. Iz jamma lahko zelo hitro nastane skladba in mi smo jih nakopičili res veliko. Odkar smo ubrali novi princip dela, si večkrat rečemo: 'Ne.' Tako je začela nastajati nova glasba. Pripravili smo demo posnetke, jih predstavili producentu, začeli poglobljeno razmišljati o skladbah in jih zreducirali z devet na šest ter potem spet na sedem, ki jih lahko zdaj slišite na albumu." Ta skrbna izbira je zagotovila, da so na albumu le najboljše skladbe.
Slovenski glasbeni prostor in ambicije skupine
Koliko je slovenski glasbeni prostor sploh odprt za žanr, ki ga izvajate? Gregor odgovori: "Ne omejujemo se toliko žanrsko, ker pravzaprav niti ne vem, v katero zvrst spadam. Nekateri nas opredeljujejo kot alternativce, drugi kot premalo alternativne, tretji kot preveč. Že dejstvo, da smo izdali tretji album in še ustvarjamo naprej, pove, da se ne obremenjujemo." Ta neodvisnost od žanrskih opredelitev jim omogoča svobodno ustvarjanje.
Bi pa bili zelo veseli, da bi svojo glasbo prodali v enormnih količinah, zaslužili enormne količine denarja in imeli enormno količino poslušalcev. Se dolgoročno vložek v takšno glasbo sploh splača? Bi zamenjali stil, če bi vam to zagotavljalo denar in slavo, a pomenilo izvajanje "mainstream" glasbe? Gregor se v smehu odzove: "Saj ne znamo." Ivian dodaja: "Če bi bil to cilj skupine, bi to že davno naredili. Bi pa bili zelo veseli, da bi našo glasbo prodali v enormnih količinah, zaslužili enormne količine denarja in imeli enormno količino poslušalcev." Ta iskrenost in predanost lastnemu izrazu sta ključna za njihovo identiteto.
Gregor poudari: "Veš, nam je ta glasba dobra. Nam je to 'ful hit'. 'Ful' pop. Več kot to ne gre." Ta preprostost in strast do glasbe sta tisto, kar jih žene naprej.
Jezikovni in naslovni mozaik: Pop in angleščina
Ste slovenski izvajalci, pojete v srbohrvaščini, naslov pesmi pa je angleški - Cocks on the Rocks. Čemu takšna kombinacija? Ivian pojasni: "Teh prepletov je na albumu veliko, že na prejšnjih dveh, res pa je, da je to prva skladba, ki nima samo naslova, pač pa tudi refren v angleščini." Gregor doda: "Damo to, kar znamo, to, kar razumemo. Smo pa drugače 'ful feni' slovenske glasbe, slovenščine, radi to poslušamo." Ivian v smehu pripomni: "Saj Ave Maria je tudi v angleščini." Anže pa izzove: "A ni v latinščini?" Ta jezikovni mozaik odraža njihovo odprtost in globalno usmerjenost, hkrati pa ohranja pristnost.
Končno smo dočakali album, ki nosi drugačen naslov kot ime skupine, in sicer Pop. Koliko je album dejansko pop oziroma zakaj takšno ime? Gregor se poigrava z mislijo: "Koliko smo pop? Najbrž bolj malo … Ali pa veliko." (smeh) "Predvsem smo želeli biti Pop Design - to je bila naša začetna ideja in cilj albuma. Ker je bilo to ime že zasedeno, smo se odločili, da skrajšamo v Pop. To je vsekakor boljše kot pa zgolj Design." Ivian nadaljuje: "Pop se ne nanaša toliko na nas ali glasbo z albuma niti na glasbo nasploh. Gre zgolj za neki navdih, ki je bil v času ustvarjanja." Gregor zaključi z mislijo, ki jo je težko izraziti v pop slogu: "A veš, daj to malo bolj pop odigraj? Ne znam!" Ta igra z naslovom in pomenom odraža njihovo ironijo in samospoznanje.
Sodelovanje z Žaretom Pakom: Dolgotrajno in plodno razmerje
Sodelovanje z Žaretom Pakom se je obdržalo skozi vse tri albume. Anže pojasni: "Poznamo se že dolgo časa. Že… (smeh)". Gregor doda: "'Kul' frizuro ima, se nam je zdel kar primeren tip. Že pri ustvarjanju prvega albuma smo se povezali. Občutek imamo, da nas razume. Vsak album ima svoj koncept in vsi ti koncepti dela so nam bili všeč. Žare je vedno 'žarel' v tem. On je naš človek." Ta dolgotrajna in zaupljiva zveza s producentom je ključna za ohranjanje njihovega zvoka in razvoj.
Zgodbe za vsako skladbo: Od "Ave Maria" do "Katarine"
"Ave Maria" je neke vrste uvertura v "Katarino". Kakšna je zgodba v ozadju? Ivian pojasni: "Res je, tako je tudi nastala, ampak s svojo zgodbo si zasluži samostojno mesto na albumu. Veliko smo razmišljali, kam jo postaviti - kot uverturo v album ali pred Katarino. Pesem ima zelo jasno in skrito sporočilo, ne vem pa, kako ga bodo razbrali ljudje." Ta skrita sporočila in večplastnost so značilnost njihovega pisanja.
Znani ste po svoji preprostosti in neposrednosti besedil. Pesmi ste poimenovali kar po osebah. Pa Peter, Sladjana, Katarina in Džoni res obstajajo ali so zgolj izmišljeni liki? Gregor duhovito odgovori: "Vidiš, to je pop!" Ivian pa doda: "Večinoma vsi ti ljudje obstajajo in verjetno jih vsi tudi poznate." (smeh) Ta navezanost na resnične osebe daje njihovim pesmim dodatno plast pristnosti in prepoznavnosti.
Na tem albumu ste zgodbi pustili več prostora. Ne govorim samo o dolžini skladb, ki so sicer skoraj vedno kakšno minuto daljše kot tiste iz prvih dveh albumov, ampak tudi o dramaturški zasnovi. Gregor pojasni: "Prejšnji album je imel to kratkost, zgoščenost in udarnost, zdaj smo se bolj prepustili toku glasbe. 'Katarina' je s svojo dramaturgijo res ekstrem." Aljoša dodaja: "Starejši smo in temu primerno smo začeli tudi igrati - počasneje. Tako je nastalo več prostora za zgodbo in dinamiko, kar smo si v bistvu tudi želeli, pesmi pa so se avtomatsko podaljšale." Ta evolucija v daljše, bolj razvite skladbe kaže na njihovo umetniško zorenje.
Vinilke, digitalizacija in nastopi v živo
Kako to, da ste se poleg pretočnih platform odločili za vinil? So zgoščenke že "passe"? Ivian odgovori: "Prepričani smo bili, da zgoščenke ne bomo imeli. Sami smo razmišljali zgolj o digitalnem izidu, a nas je založba spodbudila k temu, da album izdamo še v fizični obliki. Se mi zdi, da imajo vinilke vseeno večji smisel in neko svojo publiko kakor pa zgoščenke." Ta vrnitev k fizičnim nosilcem zvoka kaže na nostalgijo in cenjenje klasičnih formatov.
Vaš album sem lahko kak dan po uradnem izidu že slišala na YouTubu. Kakšen je vaš pogled na digitalizacijo glasbe? Ivian je zadržan: "Ne vem, kaj bi rekel, prinaša veliko dobrega in veliko problemov." Ta ambivalenten odnos do digitalizacije odraža kompleksnost sodobne glasbene industrije.
Danes boste nastopili na festivalu MENT, na katerem ste nastopili že leta 2016. Boste letos naredili kaj drugače? Gregor poudari: "Za nas je to zelo poseben koncert, prvi po izidu novega albuma. Skladbe smo morali pripraviti za izvedbo v živo, saj se ta razlikuje od studijskega dela. Ta koncert bo nek svojevrsten izziv." Kako bi naše bralce prepričali, da morajo danes nujno priti na vaš koncert? Gregor duhovito odvrne: "Ni nujno, da pridejo." (smeh) Anže doda: "Morajo pa nujno priti na MENT." Gregor zaključi: "Naj pridejo, če jim sede. Nam je ta glasba kul." Ta iskrenost in neposrednost sta ključna za njihov nastop v živo.
Jutri bo zasedba predstavila novi album Pop na letnem vrtu Gala hale na Metelkovi v Ljubljani. Novi album Pop je zasedba Čao Portorož napovedala s singlom Cocks on the Rocks, ta teden pa je predstavila drugega z naslovom Ljubavnik kot ogrevanje za jutrišnji koncert. Čao Portorož bodo svoje nove pesmi predstavili v četrtek, 10. septembra, ob 21. uri na letnem vrtu Gala hale na Metelkovi v Ljubljani.
S svojim neposrednim stilom in kančkom pop(r)a je komad "Peter" z domačim videom začinil neodvisni umetnik Tadej Vaukman. "Besedila so na splošno preprosta in včasih nesmiselna, vendar imam vtis, da ta glasba ne potrebuje pretiranega višjega pomena, ker v prvi vrsti ponuja energijsko bombo." Tadej Vaukman (1984) je neodvisni umetnik, fotograf in založnik, ki živi in deluje v Ljubljani.
"Pop je naslov tretjega studijskega albuma ljubljanske vokalno instrumentalne skupine Čao Portorož. Združeni leta 2009 za potrebe pristnega muziciranja ob petkih zvečer, so nastopili po okoliških klubih, se preizkusili na Klubskem maratonu, šli v tujino in kmalu začutili potrebo, da nastali material izdajo in pokažejo širši množici."
"Skoraj bi si torej upali trditi, da se Čao Portorož svoje tretje plošče loteva introspektivno, pa da je njen naslov - posameznim pop elementom navkljub - vendarle precej cinično nastavljen." Trio prepušča poslušalcu, da v skladbah najde vprašanja in odgovore nanj. Domači trio Čao Portorož je po štirih letih izdal četrto ploščo Design, ki jo bo 13. decembra predstavil v ljubljanski Gala Hali. "Je zelo bendovska. Trio prepušča poslušalcu, da v skladbah najde vprašanja in odgovore nanj."
V oddaji domača glasbenica Kani predstavi ozadje nastanka Big Poppa, skladbe, ki je prevzela 1. Domača zasedba Jet Black Diamonds v okviru projekta JBD Week v Noticah predstavlja prvega izmed dveh novih singlov - Ljubljena. Ob izidu skupina napoveduje tudi četrtkovo poslušalnico v ljubljanskem Tozdu, kjer bo predstavila še drugo novo skladbo Pet let tik pred petkovim razprodanim koncertom na Ljubljanskem gradu. Pred razprodanim koncertom v sklopu Izštekanih v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so se oglasili Koala Voice. V oddaji predstavljamo Valentino, umetniško ime Tine Nunar, ki jo poznamo tudi kot pevko skupine Brainfreeze Lemonade. Tokrat stopa v ospredje s svojo novo samostojno izdajo Milano.
"Obstaja zgodba. V avtu smo se radi drli: »Čao, Portorož, čao, Portorož!« S temi vzkliki se namreč konča živa plošča Miladojke Youneed iz portoroškega Avditorija in potem smo v nekem trenutku pomislili, da bi se poimenovali tako."
"Treba je reči, da smo zasedbo ustanovili po tem, ko nekaj časa nihče od nas ni imel zasedbe, potem ko so mladostne razpadle. Ko delam glasbo, sem najbolj svoboden. Kdaj mi gre tudi kaj na živce, recimo če res nisem razpoložen, pa je treba nositi ojačevalec, vendar to ni nič takega. Gre zraven. Ko bomo povrnili vse dolgove za ploščo, ki smo jo izdali nedavno, si bomo lahko privoščili tudi nosača opreme. Vse, kar zaslužimo, vlagamo v produkcijo."
"V novi skladbi Zorana poleg »Povedi me u Šišku, Zorane« rečete tudi »Poljubi me, Zorane«. Morda ima besedilo gejevske nastavke, vendar ne bom šel direktno v besedilo, ker niti nisem avtor. Meni je besedilo všeč. Z Ivianom (Kanom Mujezinovićem, basistom in vokalistom, op. Tega pa ne vem in to mi je všeč. Komad je nekaj velikega, vendar tudi intimnega. Ne, samo ne bom dal konkretnega odgovora."
"Nimamo takih vrhuncev. Stalno nam je dobro, je pa prejšnja plošča z naslovom Pop zagotovo odprla neke možnosti, ki jih prej ni bilo. Slabo ali nič več. Morda smo bili generacijsko povezani v času prve plošče, pa spet ne tako zelo kot v času Fikusov, ko smo bili srednješolski bend. Iz njegovih članov je nastal tudi Čao Portorož. Čas Fikusa je bil čas eksperimentiranja, mladega raziskovanja, Čao Portorož pa je nuja. Neredno. Morda petkrat, šestkrat na leto. Niti nas ne kličejo preveč, pa tudi ne gremo igrat povsod. Če hoče kdo z nami zgolj zapolniti program, nas to ne vleče. Fino je, da si vsaj organizator želi, da igraš. (Smeh.) Moj odgovor bi bil: »O. Tega niti ne vem podrobno, moram pa reči, da sem vesel, da se mi z glasbo ni treba ukvarjati profesionalno, kajti že pri profesionalnem udinjanju v filmski industriji imam povsem dovolj težav. Če v glasbi ni primarne strasti in želje, je ne potrebujem. Vsi to radi počnemo. Treba je dati balast na stran. Če ne moreš vaditi, ker so posredi druge stvari, ne vaditi, če ne moreš imeti koncerta, kot bi ga rad, ga ne imeti. Lahko gre tudi za vaje. Zame je ustvarjati glasbo in imeti vajo nekaj najboljšega. Nastopi so super, vendar je neki seštevek in sam bi se vedno odločil za dobro vajo. To, da nekaj ustvarjaš, je največja dragocenost. Profesionalno sem vpet v filmsko industrijo, kjer vse traja in traja, pri glasbi pa se vse dogaja hitro in neposredno."
"Posneli ste štiri plošče vključno z zadnjo in to verjetno velja nekako izkoristiti, vsaj po mojem umevanju tako, da se nastopa. Saj niti nimamo izrazito veliko vabil. Imam vtis, da se je naš krog nekako sklenil, da smo prišli nekam, kjer smo, kar sicer ni negativno … ampak tudi je. Kup zasedb pesti podobna omejenost na račun stilsko žanrske razdrobljenosti, kar se pozna tudi v politiki klubov. Vseeno imamo neke točke, kot so Radio Študent, MKNŽ, festival Sajeta in še bi se dalo našteti. Ko pridem igrat med ljudi, kakršni delujejo v Ilirski Bistrici, kjer ekipa sama pometa klub, me to obogati. Moderno zagotovo ni pojem, ki ga iščemo. Z zvokom se ogromno ukvarjamo ves čas, še od pokojnega Bobana, ki nas je obiskoval na vajah in nas vzgajal glede zvoka. Ambicije so vezane na ustvarjanje glasbe naprej. Vprašanje, kaj je leta 2025 moderno ali nemoderno, se zdi neumestno, kajti danes je malodane vse, vključno z elektroniko, ki je bila v devetdesetih še mlada, staro. Moderno zagotovo ni pojem, ki ga iščemo. Z zvokom se ogromno ukvarjamo ves čas, še od pokojnega Bobana, ki nas je obiskoval na vajah in nas vzgajal glede zvoka. Ne gre za to, kaj je moderno, ampak kaj je naše. Hvala, to pa ni enostavno. Najprej smo se morali naučiti komunicirati sami s seboj, potem drugi z drugim, kaj šele z občinstvom."